Umetna inteligenca v visokošolskem prostoru: od konkretnih praks do sistemskih sprememb

Prispevek Univerze v Ljubljani ponuja vpogled v premišljeno vključevanje generativne umetne inteligence (genUI) v poučevanje. Doc. dr. Boštjan Bajec (UL Filozofska fakulteta) je pri predmetu Psihologija uvedel aktivnost »Usposabljanje za izvedbo selekcijskega postopka«, s katero študentom omogoča čim bolj realno izkušnjo obravnave kandidatov skozi več korakov izbirnega postopka. Študenti se tako praktično urijo v delu s ključnimi viri in podatki, s katerimi se srečujejo kadrovniki: z življenjepisi (CV-ji), kadrovskimi vprašalniki, rezultati testiranj in odgovori kandidata na intervjuju. UI je bila uporabljena v podporo študentskim nalogam: po vsakem oddanem koraku v Moodle učilnici študent prejme z MS 365 Copilotom generirane »odzive« izmišljenih kandidatov z vnaprej določenimi značilnostmi (npr. osebnostna primernost, motiviranost, sposobnosti). Potek je zasnovan postopno: študent na osnovi analize delovnega mesta pripravi 1) razpis, 2) kadrovski vprašalnik, 3) nabor testiranih lastnosti in 4) izbirni intervju; nato prejme 1) CV-je petih kandidatov, 2) odgovore štirih kandidatov na vprašalnik, 3) rezultate testiranj treh kandidatov in 4) intervjuju podobne odgovore dveh kandidatov. Po vsakem koraku mora izločiti najmanj primernega kandidata z utemeljitvijo, v zaključku pa opisati izbranega kandidata in predlagati smernice za delo z njim. Pravila uporabe UI so jasna: študenti jo lahko uporabijo pri pripravi posameznih korakov, vendar morajo s strokovno integriteto presoditi korektnost UI generiranih besedil ter uporabo UI tudi navesti v končnem poročilu. Izvedba je prinesla več vprašanj in refleksije, generirani odzivi pa so bili večinoma kakovostni, čeprav včasih nekoliko podobno oblikovani; v prihodnje bo pedagog kandidate podrobneje opisal, da bodo odgovori bolj raznoliki. Z vidika etike in zasebnosti je pristop varen, saj so kandidati izmišljeni, za zaščito študentov pa se gradiva obdelujejo na univerzitetnih strežnikih brez navajanja avtorstva študentskih izdelkov v MS 365 Copilotu.

Raziskave kažejo, da skepticizem visokošolskih učiteljev do genUI pogosto izhaja iz premišljenih skrbi glede kakovosti poučevanja in učenja, ne zgolj iz odpora do tehnoloških sprememb. Pomisleki, povezani s točnostjo informacij, etičnimi vprašanji ter vplivom na študentovo učenje in akademsko integriteto, opozarjajo na področja, ki zahtevajo sistemsko obravnavo. Avtorji poudarjajo, da prav razumevanje teh skrbi omogoča oblikovanje bolj premišljenih in odgovornih pristopov k uvajanju UI v visokošolskem prostoru. Namesto hitrega uvajanja posameznih orodij se kot ustreznejši kaže postopni pristop, ki vključuje dialog z učitelji ter jasnejše institucionalne okvire za rabo UI.

Mednarodne izkušnje kažejo, da se učinkovita raba genUI v visokošolskem prostoru najuspešneje razvija v okoljih, kjer učitelji aktivno delijo svoje izkušnje in prakse. Odprta izmenjava primerov omogoča hitrejše razumevanje tako prednosti kot omejitev posameznih orodij ter spodbuja refleksijo o lastnem poučevanju. Pomembno je, da učitelji pri uvajanju novih pristopov niso prepuščeni zgolj individualnemu eksperimentiranju, temveč imajo dostop do izkušenj kolegov in podpornih struktur. Takšen skupnostni pristop zmanjšuje negotovost ter prispeva k bolj premišljeni in kakovostni rabi UI v poučevanju.

Razmisleki o rabi UI v poučevanju se neposredno povezujejo tudi z vprašanjem, kakšna znanja in kompetence študenti potrebujejo za prihodnost. Razprave o UI vse pogosteje opozarjajo, da ključne kompetence za prihodnost presegajo zgolj tehnično znanje. Delodajalci vse bolj poudarjajo pomen razumevanja konteksta, kritične presoje ter smiselne in odgovorne rabe orodij, kar vključuje tudi zavedanje omejitev UI. Ob tem podatki kažejo, da UI trenutno ne zmanjšuje zaposlitvenih možnosti, temveč vpliva na spreminjanje strukture potrebnih znanj. Namesto nadomeščanja ljudi se poudarja dopolnjevanje njihovih sposobnosti, pri čemer postaja stalno razvijanje digitalnih in prenosljivih spretnosti pomemben dejavnik dolgoročne zaposljivosti.

Razprave o akademski integriteti v času genUI vse pogosteje poudarjajo pomen zasnove učnega procesa. Namesto osredotočanja na nadzor nad uporabo tehnologije se kot učinkovit pristop izpostavlja oblikovanje nalog, ki od študentov zahtevajo razumevanje, refleksijo in aktiven prispevek. Takšne učne situacije zmanjšujejo možnosti za neustrezno rabo tehnologije ter spodbujajo večjo vključenost študentov v učni proces. Akademska integriteta se tako vse bolj razume kot rezultat kakovostnega poučevanja in premišljene didaktične zasnove.

Vloga UI se ne omejuje zgolj na učni proces, temveč vse izraziteje preoblikuje tudi raziskovalno delo na univerzah. Razvoj UI prinaša vse bolj napredna in specializirana orodja, ki omogočajo globlje razumevanje kompleksnih problemov ter pomembno podporo raziskovalnemu delu. Njihova prilagodljivost specifičnim raziskovalnim področjem odpira nove možnosti tudi za smiselno povezovanje raziskovanja in izobraževanja. To potrjujejo aktualne raziskave s Fakultete za strojništvo na Univerzi v Ljubljani, kjer UI bistveno pospešuje računsko zahtevne simulacije plazme v fuzijskih reaktorjih. Z uporabo naprednih nadomestnih modelov strojnega učenja lahko raziskovalci hitreje analizirajo različne obratovalne pogoje in poglobijo razumevanje fizikalnih procesov, ob tem pa ohranjajo visoko natančnost rezultatov. Takšni pristopi ne prispevajo le k znanstvenim prebojem, temveč ustvarjajo tudi nove priložnosti za vključevanje študentov v raziskovalno delo in razvoj znanja v univerzitetnem okolju.

Napredek UI vse bolj vpliva na različna področja družbe in prinaša spremembe v delovnem ter življenjskem okolju. Razvoj tehnologij, kot so humanoidni roboti, kaže, da tehnološki razvoj pogosto poteka hitreje kot prilagajanje družbenih in etičnih okvirov. Takšna neskladja dodatno poudarjajo pomen izobraževanja kot prostora razumevanja in kritične obravnave tehnoloških sprememb. Univerze imajo pri tem pomembno vlogo pri pripravi posameznikov na življenje in delo v hitro spreminjajočem se okolju. Kritično razumevanje tehnologije tako postaja ena ključnih nalog sodobnega visokošolskega izobraževanja.

Na ravni izobraževalnih in širših digitalnih politik se vse bolj oblikujejo usklajeni okviri za razvoj in uporabo UI. Evropske pobude poudarjajo strateški pomen razvoja lastnih tehnologij ter krepitve raziskovalnih in digitalnih kompetenc kot temelja za evropsko tehnološko suverenost. Hkrati se v visokošolskem prostoru vse izraziteje uveljavlja standardizacija pravil in usmeritev za rabo UI, saj institucije postopno prehajajo od ad‑hoc odločitev k bolj sistematičnim in primerljivim pristopom. Cilj teh prizadevanj je zagotoviti varno, etično in učinkovito uporabo tehnologije ter večjo preglednost odgovornosti pri njeni uporabi. Na evropski ravni potekajo tudi pobude za pospeševanje uvajanja UI v različne sektorje, pri čemer se išče ravnotežje med regulacijo in inovacijami. V slovenskem prostoru pa dogodki, kot so Dnevi slovenske informatike, ponazarjajo konkretne korake k uresničevanju digitalne preobrazbe ter pomen sodelovanja med državo, gospodarstvom, raziskovalno in izobraževalno sfero.

Razprave v slovenskem prostoru vse pogosteje izhajajo iz konkretnih raziskovalnih primerov uporabe UI. V oddaji Ultrazvok je predstavljen razvoj slovenskega umetno‑inteligenčnega radiološkega asistenta ARIA, ki ga je razvila raziskovalna skupina pod vodstvom prof. dr. Janeza Žiberta na Zdravstveni fakulteti UL. Sistem podpira zdravnike pri analizi slik magnetne resonance prostate in pljuč ter deluje kot pomoč pri odločanju, ne kot nadomestilo strokovne presoje. Razprava poudarja pomen razumevanja delovanja in omejitev takšnih sistemov ter jasno delitev odgovornosti med človekom in tehnologijo. Primer ARIA tako kaže, kako lahko UI v slovenskem univerzitetnem okolju prispeva k razvoju znanja in izboljšanju strokovnih praks.

Prispevki v tokratnem novičniku kažejo, da vprašanje UI v visokošolskem prostoru ni več tema prihodnosti, temveč sedanjosti. Premik od premišljenih didaktičnih pristopov do sistemskih politik vse bolj potrjuje, da kakovostna raba UI zahteva razumevanje konteksta, sodelovanje akademske skupnosti in jasno opredeljene vrednote univerzitetnega izobraževanja.

Če ste na svoji fakulteti, pri predmetu ali v okviru strokovnega dela preizkusili zanimivo rabo UI v izobraževanju, vas prijazno vabimo, da svoj primer delite z nami prek obrazca za zbiranje primerov dobrih praks. Z veseljem bomo pregledali predloge in izbrane prispevke vključili v naslednje številke UI novičnika, da bomo lahko skupaj gradili pregled uporabnih in premišljenih pristopov v univerzitetnem prostoru.

Avtorice: Mateja Bevčič, Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Maja Kosmač, Sanja Jedrinović Čufer, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu