Študenti UL so spoznavali odgovorno in učinkovito uporabo orodja MS Copilot

Na prvi delavnici z naslovom Kako deluje orodje MS Copilot smo se osredotočili na razumevanje osnovnega delovanja orodja, njegovih funkcionalnosti in omejitev. Delavnico je vodila Mateja Bevčič. Študenti so spoznali, kaj je MS 365 Copilot Klepetalnik, kako se povezuje z okoljem Microsoft 365 in kako se odziva na uporabnikov poziv. Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju, da Copilot ne išče enega samega pravilnega odgovora, temveč ustvarja odgovor glede na verjetnost, kontekst in vzorce v jeziku. Udeleženci so zato skozi praktične primere primerjali odgovore na različne pozive, opazovali, kako se spreminjajo ton, struktura in poudarki, ter razmišljali o tem, zakaj na videz samozavesten odgovor ni nujno tudi strokovno pravilen. V nadaljevanju so preizkusili delo z datotekami, kot so dokumenti PDF in preglednice Excel, ter spoznali, kako lahko Copilot pomaga pri povzemanju, oblikovanju vprašanj za preverjanje razumevanja, pripravi grafov in interpretaciji podatkov. Del delavnice je bil namenjen preverjanju virov, zanesljivosti odgovorov in organizaciji dela, na primer deljenje klepetov in sodelovalno delo. Ključno sporočilo delavnice je bilo, da je Copilot lahko uporaben študijski pomočnik, vendar mora uporabnik vedno presoditi kakovost, točnost in uporabnost ustvarjenih rezultatov.

Druga delavnica z naslovom Pisanje optimiziranih pozivov v UI orodjih je bila namenjena raziskovanju, kako z boljšimi pozivi doseči bolj uporabne, strukturirane in študijsko smiselne odgovore. Delavnico je vodila Eva Kern Nanut. Študenti so najprej spoznali, da je poziv glavni komunikacijski kanal med uporabnikom in UI orodjem, zato njegova jasnost neposredno vpliva na kakovost rezultata. Osrednji del delavnice je bil namenjen strategiji PREPARE, ki študenta vodi od osnovnega navodila k bolj premišljenemu pozivu, v katerem opredeli nalogo, vlogo, natančnost, parametre, pojasnjevalna vprašanja, samooceno odgovora in želeni odnos orodja do naloge. Udeleženci so na konkretnih študijskih primerih primerjali šibke in izboljšane pozive, nato pa preizkusili tudi naprednejše tehnike, kot sta veriženje pozivov in uporaba generatorja pozivov. Delavnica je poleg učinkovitosti poudarila tudi varno in odgovorno uporabo UI. Študenti so razpravljali o priporočili uporabe UI na UL, citiranju uporabe UI, akademski integriteti, varstvu osebnih podatkov in omejitvah uporabe orodij pri študijskih nalogah. Posebej je bilo izpostavljeno, da UI lahko podpira raziskovanje, učenje, strukturiranje idej in izboljševanje besedil, vendar študent ostaja odgovoren za preverjanje virov, razumevanje vsebine in ustrezno navajanje uporabe orodja.

Na tretji delavnici z naslovom Ustvarjanje lastnega agenta v podporo učenju z orodjem MS Copilot so študenti naredili korak od posameznih pozivov k oblikovanju bolj trajne študijske podpore. Delavnico je vodila Eva Kern Nanut. Študenti so spoznali razliko med običajnim klepetom in posrednikom, ki ima vnaprej določeno vlogo, kontekst, pravila in slog odzivanja. V prvem delu so ponovili osnovna načela pisanja dobrih pozivov, nato pa spoznali, kako se inženiring pozivov nadgradi v inženiring konteksta. Pri tem so uporabili ogrodje SKOPI, ki vključuje scenarij uporabe, kontekst predmeta in študentov, omejitve in odgovornost, primere interakcij ter interakcijski stil. Skozi primere so oblikovali posrednika, ki lahko razlaga pojme, povzema študijska gradiva, pripravlja vprašanja za samopreverjanje, simulira izpitni pogovor ali vodi študenta s sokratskimi vprašanji. Poseben poudarek je bil na tem, da dober študijski posrednik ne poda vedno takojšnje rešitve, temveč študenta vodi z namigi, preverja razumevanje in spodbuja samostojno razmišljanje. Delavnica se je zaključila z razmislekom o pasteh, halucinacijah, zasebnosti podatkov in akademski poštenosti ter s pripravo osebnega načrta, kako lahko študenti posrednika smiselno vključijo v svojo tedensko študijsko rutino.

Z izvedenimi delavnicami smo želeli študentom približati uporabo orodja MS Copilot na način, ki presega enkratno preizkušanje orodja. Poudarek je bil na razumevanju delovanja, kritični presoji rezultatov, varni rabi podatkov, transparentnem navajanju uporabe UI in oblikovanju študijskih praks, ki podpirajo učenje. Študenti so tako pridobili konkretne strategije, ki jim lahko pomagajo pri razumevanju snovi, pripravi na izpite, pisanju študijskih nalog, organizaciji idej in samopreverjanju znanja.