Generativna umetna inteligenca je v izobraževanje vstopila hitro, “glasno” in brez dolgega prehodnega obdobja. Če je bilo leto 2023 zaznamovano predvsem z vprašanji prepovedi, detektorjev in akademske integritete, se razprava danes premika k prenovi nalog, jasnejšim pravilom, transparentni rabi in razvoju UI-pismenosti.

Sanja Jedrinović Čufer je na spletnem srečanju Vpliv UI na poučevanje - pregled dogajanja in trendov z udeleženci pogledala širšo sliko - kako se je razmišljanje o UI spreminjalo med letoma 2023 in 2026, kaj kažejo aktualne raziskave ter zakaj je uporaba UI med študenti postala skoraj samoumeven del študijskega dela.

Eden osrednjih poudarkov srečanja je bil, da UI ni enako problematična za vse učne aktivnosti. Najbolj izpostavljene so naloge, ki preverjajo predvsem končni izdelek, npr. seminarske naloge, vprašanja, ki zahtevajo povzetke, poznavanje definicij, vprašanja izbirnega tipa ali naloge brez vidnega procesa nastajanja/razvoja znanja. Po drugi strani so bolj odporne tiste aktivnosti, ki vključujejo lokalni kontekst, avtentične podatke, procesno delo, sprotne odločitve in zagovor.

UI tako deluje kot nekakšen stresni test naših nalog. Ne pokaže samo, kaj zmore tehnologija, ampak tudi, katere oblike preverjanja znanja so bile že prej ranljive, ker so preverjale predvsem pomnjenje ali urejen končni zapis besedila. Zato vprašanje ni več le, ali študenti uporabljajo UI, temveč kaj naloga v resnici preverja in kako lahko bolje podpremo kakovostno učenje.

V drugem delu srečanja smo se posvetili praktičnim primerom. Pogledali smo, kako lahko klasično seminarsko nalogo preoblikujemo tako, da vključuje opazovanje, lokalni kontekst, povezovanje literature s prakso in refleksijo. Obravnavali smo tudi primere spletnih kvizov ter vprašanje, zakaj samo spreminjanje vprašanja (npr. tako, da naslavljamo višje stopnje po Revidirani Bloomovi taksonomiji), danes pogosto ni več dovolj za večjo odpornost naloge na genUI.

Del srečanja je bil namenjen tudi premišljeni uporabi UI kot podpore učenju. Predstavljena sta bila primera sokratskega tutorja in simulatorja vloge. Skupna značilnost teh pristopov je, da UI ni uporabljena kot bližnjica do končnega odgovora, ampak kot orodje za razmišljanje, preverjanje, dialog in refleksijo.

Zaključno sporočilo srečanja je bila spodbuda k razvijanju oz. preoblikovanju nalog, pri katerih so jasni učni cilji, vidnejši proces učenja, opredeljena pravila uporabe UI in več prostora za kritično presojo.

Posnetek srečanja in dodatna gradiva so na voljo v spletni učilnici (dostop omogočen z UL ID in ključem za vpis vplivUI26).

Na srečanju se je ponovno izpostavila pomembnost deljenja dobrih praks rabe UI med pedagogi, zato vas vabimo, da svoje preizkuse rabe UI na fakulteti, pri predmetu ali v okviru strokovnega dela delite z nami prek obrazca za zbiranje primerov dobrih praks. Z veseljem bomo pregledali predloge in jih vključili v naslednje številke UI-novičnika in tako skupaj gradili pregled uporabnih in premišljenih pristopov uporabe UI v univerzitetnem prostoru.

Oddelek

UL_Center_mini_logo.png

Center Digitalna UL

Univerza v Ljubljani
Kongresni trg 12
1000 Ljubljana