Cankarjeva nagrada 2026 dr. Nini Dragičević za hibridno zbirko Nemogoče
slika je simbolična.
Datum objave:
V sredo, 27. maja 2026, je bila že sedmič podeljena Cankarjeva nagrada. Člani žirije prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Diana Pungeršič, dr. Lucija Mandić, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič so jo prvič v zgodovini Cankarjeve nagrade podelili hibridnemu delu Nemogoče dr. Nine Dragičević (založba Beletrina). Podelitev, ki je bila letos prvič izvedena v Cankarjevem domu, je pospremil kulturni program in pogovor z nominirankami in nominiranci za nagrado.
V utemeljitvi žirije je zapisano:
Nina Dragičević s knjigo Nemogoče vzpostavi izrazito relevanten in aktualen premislek o enem izmed najbolj spregledanih fenomenov slovenske kulturne zgodovine: sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina. Pri tem ne ostaja zgolj pri reviziji zgodovinopisnih vrzeli, temveč z natančno dokumentarističnostjo, hkrati pa nenavadno in avtorsko prepoznavno esejistično metodo razkriva mehanizme, ki so to odsotnost proizvedli kot ideološki konstrukt.
Avtorica s prepričljivo avtorsko kombinacijo eseja, pripovedi, arhivskega gradiva in poetičnih intervencij razpira prostor, kjer odsotnost postane dokaz prisotnosti. Njena analiza ne temelji na enostavni rehabilitaciji prezrtih imen, temveč vključuje radikalni razmislek o pogojih umetniške kanonizacije. S tem presega raven literarnega ali muzikološkega prispevka in se umešča v širši diskurz o kulturnem kapitalu, družbeni produkciji vednosti ter razmerjih moči, ki določajo, kdo sme vstopiti v zgodovino.
Posebna vrednost knjige je v vztrajnem razkrivanju paradoksa, da so skladateljice ves čas prisotne, izvajane, celo priznane, hkrati pa so bile izrinjene na sam rob kulturne semiosfere. Dragičević pokaže, da to odrivanje na skorajda nevidni rob ni naključno, ampak je del dolgotrajnega delovanja mizoginih struktur, ki so ženskam sistematično onemogočale dostop do kulturnega kapitala.
Nemogoče je zato pomembna knjiga, ki na novo vzpostavlja zgodovino. Odlikujeta jo kritična ostrina in hibridna forma, ki širita meje literature in teorije, s tem pa odpirata dragocen prostor za premislek o tem, kako nastajajo in se vzdržujejo kulturni kanoni in kdo je iz njih izbrisan. S tem bistveno prispeva k razumevanju slovenske umetnosti in družbe.
O nagrajenki
Dr. Nina Dragičević (1984) je slovenska pesnica, skladateljica in sociologinja, tudi alumna UL. Za svoje literarno delo je prejela več nagrad (leta 2018 nagrada strokovne žirije in občinstva Vitez poezije, leta 2020 Zupančičeva nagrada leta za pesniško zbirko ljubav reče greva, leta 2021 Jenkovo nagrado za zbirko To telo, pokončno, leta 2025 nagrado Lastovka za esej Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije). Njena dela so bila prevedena v angleški, nemški, češki in španski jezik. Za svoje doktorsko delo Zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju (mentorica zasl. prof. dr. Tanja Rener) je prejela nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo.
O Cankarjevi nagradi 2026
Za letošnjo Cankarjevo nagrado so bili poleg hibridnega dela Nemogoče Nine Dragičević nominirani še Ajda Bračič romanom Kresničevje (LUD Literatura), Anja Radaljac z romanom Če se ne vrneš (založba Litera), Tina Volarič s pesniško zbirko Nekje notri je uho (založba Goga) ter Aljoša Harlamov s kriminalko Dohtar in Povodni mož (založba Goga). Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.