Kako ohraniti kakovost učenja v času umetne inteligence?

Univerza v Leicesterju v sodelovanju z Microsoftom študentom zagotavlja usposabljanje za praktično uporabo umetne inteligence pri študiju, vsakdanjih opravilih in pripravi na prihodnjo kariero. Pobuda je del prizadevanj univerze, da bi postala okolje, v katerem je UI vključena v različne vidike delovanja, pri tem pa študentom omogočila njeno samozavestno in odgovorno uporabo. V preteklem mesecu so prek univerzitetnega IT računa vsi študenti dobili dostop do okolja Microsoft 365 Copilot, kar jim omogoča uporabo UI v varnem, zaščitenem okolju. Primer pa kaže, da dostop do orodij sam po sebi še ni dovolj. Pomembno je tudi sistematično razvijanje kompetenc za njihovo uporabo. Tudi na Univerzi v Ljubljani je z UL ID na voljo osnovna različica Copilota, razvoj kompetenc za njegovo premišljeno uporabo pa podpiramo tudi v Centru Digitalna UL. Za pedagoge, strokovne delavce in študente smo pripravili spletne delavnice o uporabi UI in Copilota, ki so objavljene med aktualnimi dogodki na spletni strani Centra Digitalna UL.

Canva Education v sodelovanju z organizacijo Common Sense Media ponuja več kot 60 učnih gradiv za razvoj digitalne pismenosti, s čimer želijo učiteljem olajšati način, kako pri učencih razvijati presojo in sposobnost za premišljeno uporabo tehnologije. Na voljo so predstavitve in delovni listi, ki pokrivajo področja digitalnega državljanstva, medijske pismenosti, pismenosti na področju UI ter varnosti na spletu. Gradiva je mogoče urejati in popolnoma prilagoditi svojim potrebam. Namenjena so predvsem učencem od 6. do 12. razreda, vendar so lahko tudi izhodišče za razmislek o tem, kako podobne vsebine prilagoditi visokošolskemu okolju.

Primer Univerze Portland State kaže, kako se lahko razvoj kompetenc za odgovorno uporabo UI organizira na ravni celotne univerze. Zaradi vpliva UI na različna področja delovanja visokošolskih ustanov je pomembno, da so v razvoj kompetenc vključeni tako visokošolski učitelji kot strokovni delavci. Podoben celosten pristop se razvija tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer Smernice UL za uporabo UI določajo skupna načela odgovorne uporabe ter jih umeščajo v različne kontekste pedagoškega, strokovnega in raziskovalnega dela.

Na pomen praktičnega usposabljanja kažejo tudi odzivi z delavnic OpenAI za pedagoge, ki so na usposabljanjih pripravili predloge za načrtovanje pouka, znanstvene simulacije in orodja za avtomatizacijo rutinskih nalog, kjer osebe ves čas opravljajo podobno oz. enako opravilo. Po poročanju EdTech Innovation Hub je med 802 udeleženci 92 % sodelujočih navedlo, da so z delavnic odnesli nekaj, kar lahko ponovno uporabijo. Med drugim so udeleženci poročali o razvoju veščin, projektov ali aplikacij, ustvarjanju vizualnih vsebin, razvoju komunikacijskih gradiv in spletnih strani. Povratne informacije kažejo tudi na potrebo po praktičnem preizkušanju orodij ter jasnejših navodilih tako za začetnike kot tudi za izkušene uporabnike.

Čeprav se orodja UI hitro razvijajo, ostajajo temeljna vprašanja učenja enaka: katere dejavnosti podpirajo razumevanje, kako razvijamo znanje in kdaj nam tehnologija pri tem pomaga ali nas ovira. Raziskave generativne UI so morda nove, spoznanja psihologije o človeškem učenju pa niso. Učenje zahteva razmišljanje in ciljno kognitivno prizadevanje. Zato se je namesto vprašanja, ali UI deluje, smiselneje vprašati, ali določena uporaba UI krepi kognitivne procese, potrebne za učenje, ali jih nadomešča.

To vprašanje je posebej pomembno pri preverjanju znanja. Prispevek Times Higher Education predstavlja primer platforme Duologue, ki so jo pilotno preizkusili na City St George’s, University of London. Namesto, da bi študent UI zastavljal vprašanja, UI vodi sokratski pogovor, s katerim preverja študentovo obstoječe znanje ter odkriva vrzeli v razumevanju, kritičnem in računalniškem mišljenju ter pismenosti na področju UI. Preverjanje tako ni le končna presoja znanja, ampak poteka sproti kot del učnega procesa. Primer odpira možnost, da bi UI lahko podpirala akademsko integriteto prav z oblikami preverjanja, ki pokažejo, kako študent razmišlja in kaj dejansko razume.

Ko se približujejo roki za oddajo nalog, lahko študenti preskočijo preverjanje odgovorov, premislek o kakovosti rezultatov in druge korake, potrebne za odgovorno uporabo UI. Prispevek predstavlja petstopenjski okvir za spodbujanje kritične uporabe UI tudi v takšnih okoliščinah. Okvir 5P, razvit na Sophia University na Japonskem za študente prvega letnika programa, ki poteka v angleščini, ponuja način, kako študentom pomagati ohraniti dobre prakse pri uporabi UI. Pet stopenj okvira vključuje: plan (načrt: kakšen je namen naloge), probe (presoja: kaj podpira ta odgovor), pause (premor: kaj morda manjka v tem odgovoru), prove (dokaz: kaj lahko potrdijo zunanji viri) in ponder (premislek: kako je UI vplivala na moje razmišljanje). Posebno pozornost velja nameniti fazama dokazovanja in premisleka, saj so študenti poročali, da ti dve fazi pod pritiskom uporabljajo manj dosledno.

Pomembno je tudi, kako oblikujemo navodila za naloge. Jasna in podrobna navodila študentom pomagajo razumeti namen naloge in pričakovanja, hkrati pa lahko jezikovnemu modelu ponudijo natančno specifikacijo želenega rezultata. Prispevek zato opozarja, da je pri pripravi nalog smiselno razmišljati o dveh naslovnikih: študentu, ki mora skozi nalogo razvijati in pokazati svoje razumevanje, ter orodju UI, ki lahko ista navodila uporabi kot poziv za oblikovanje odgovora. Odprto tako ostaja vprašanje, kako oblikovati naloge in navodila, da bodo jasna, hkrati pa bodo od študentov še vedno zahtevala razmišljanje in razumevanje, ki ju želimo z nalogo razvijati.

Z vse večjo prisotnostjo UI v izobraževanju se spreminjajo tudi vprašanja, na katera morajo odgovarjati izobraževalni sistemi. UNESCO-va skupina za sodelovanje pri digitalni transformaciji (Digital Transformation Collaborative – DTC) je na dogodku Digital Learning Week 2026 skupaj z oblikovalci politik, partnerji s področja izobraževanja in strokovnjaki iz prakse preverjala, kako UI vpliva na šest področij njihovega okvira: vsebine in rešitve, zmogljivosti in kulturo, povezljivost in infrastrukturo, stroške in trajnost, podatke in dokaze ter koordinacijo in vodenje. Razprave so pokazale, da dostop do tehnologije ni več dovolj, v ospredje stopajo vprašanja kakovosti, zmogljivosti in odpornosti sistemov ter tega, kdo UI razvija, uporablja in ima od nje koristi. Posebej pomembno ostaja tudi vprašanje, ali imajo učitelji ustrezne kompetence in podporo za kritično, etično in odgovorno uporabo UI. Ugotovitve bodo prispevale k nadaljnjemu razvoju okvira šestih stebrov, razprava pa se bo nadaljevala na letnem srečanju Global Education Coalition marca 2027.

Podobno sporočilo prinaša izjava Buffalo o uporabi UI v javno dobro, ki poudarja pomembno vlogo visokega šolstva pri usmerjanju razvoja in uporabe UI. Univerze lahko prispevajo na štirih področjih: z razvojem človeških zmogljivosti, širjenjem dostopa do raziskav in računalniških virov, krepitvijo transparentnosti in zaupanja ter vključevanjem javnosti v razprave o posledicah UI. Izjava pri tem poudarja, da lahko univerze s svojim znanjem, perspektivo in javnim poslanstvom prispevajo k temu, da pri razvoju UI ostaneta v ospredju človeška presoja in odgovornost.

Vprašanja človeške presoje ob uporabi UI se ne pojavljajo le pri učenju in poučevanju, temveč tudi pri raziskovanju. Na Univerzi v Novi Gorici se je v okviru projekta SMASH zbralo okoli 80 slovenskih in tujih znanstvenikov, ki razvijajo aplikacije umetne inteligence in strojnega učenja na področjih naravoslovja in humanistike. Razprave so med drugim izpostavile človeški dejavnik pri razumevanju in znanstveni presoji ter odgovornost izkušenih raziskovalcev pri usmerjanju mlajših kolegov in preverjanju dela agentov UI.

Google širi dostop do orodij, namenjenih izobraževanju in raziskovanju. Med njimi so poskusna orodja za pripravo vodenih simulacij s področij STEM ter sistem za preverjanje znanstvenih dokumentov. Primeri kažejo širjenje uporabe UI od generiranja vsebin k interaktivnim simulacijam, preverjanju kompleksnih dokumentov in raziskovalnim analizam. Njihova dostopnost pa sama po sebi še ne zagotavlja pedagoške vrednosti: ključno ostaja vprašanje, ali podpirajo dejavnosti, ki vodijo k učenju, ali jih nadomeščajo.

Tudi na področju književnosti se pojavljajo različni pogledi na uporabo UI pri ustvarjalnem delu. Kanadska založba Boréal je prekinila sodelovanje s pisateljem Thélysonom Orélienom, potem ko je ugotovila, da je bila UI uporabljena v procesu pisanja njegovega romana, čeprav obseg njene uporabe ostaja nejasen. Skoraj sočasno je bila v Franciji ustanovljena literarna nagrada Prix Pascal, namenjena delom, nastalim v sodelovanju z UI. Prijavitelji morajo ob rokopisu predložiti tudi podatke o uporabljeni algoritemski pomoči. Primera kažeta na različna odziva na uporabo UI v ustvarjalnem procesu in v ospredje postavljata vprašanje transparentnosti: ne le, ali je bila UI uporabljena, temveč tudi kako in v kolikšni meri je sodelovala pri nastanku dela.

Anthropic v poročilu za leto 2026 predstavlja uporabo svojih orodij na področjih izobraževanja, znanstvenega raziskovanja in zdravstva ter delo na področju varnosti UI. Ob tem opozarja na razliko med omogočanjem dostopa do UI in dokazovanjem njenih učinkov. Za številne dejavnosti na področju izobraževanja in zdravstva namreč še nima dovolj dokazov, da dosegajo predvidene rezultate, ter priznava pomanjkljivosti pri dosedanjem zbiranju podatkov za njihovo vrednotenje. To je pomemben opomnik tudi za visokošolski prostor: pri presojanju uporabe UI ni pomembno le, kaj tehnologija omogoča, temveč tudi, kakšne učinke ima njena uporaba.

V slovenskem medijskem prostoru so v ospredju vprašanja, kako UI spreminja raziskovanje, strokovno delo in jezik. V pogovoru z matematikom Andrejem Bauerjem: Čaka nas razcvet matematike, kakršnega morda še ni bilo je predstavljen potencial UI za pospeševanje matematičnega raziskovanja, hkrati pa tudi omejitve rezultatov, ki jih človek težko razume in presoja. Formalno pravilen dokaz namreč še ne pomeni, da iz njega razumemo matematične ideje, zato postajajo pomembna vprašanja razložljivosti, preverjanja in vloge človeka pri raziskovanju.

Uporaba UI v medicini je danes zelo raznolika: sega od analize medicinskih slik in diagnostike do razvoja zdravil in cepiv, personaliziranega zdravljenja, robotske kirurgije ter podpore organizaciji dela. V oddaji Krasni novi um: Umetna inteligenca in medicina je prof. dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani predstavil aplikacijo Radiološki asistent, ki s pomočjo UI omogoča vizualno interpretacijo medicinskih slikovnih preiskav, kot so posnetki magnetne resonance, CT-ja in rentgena. Ob konkretnih primerih uporabe oddaja izpostavlja tudi pomen validacije rezultatov, varnosti zdravstvenih podatkov in strokovne presoje. UI je pri tem predstavljena kot pripomoček, končna odločitev pa ostaja v rokah zdravnika.

Prispevek Veliki jezikovni modeli bodo v prihodnosti nekaj takega, kot je zlato v bankah pa pozornost usmerja k podatkom, na katerih temeljijo veliki jezikovni modeli. Kakovost modelov je odvisna tudi od kakovosti in raznovrstnosti besedil, s katerimi jih učimo. Z vse večjo količino umetno ustvarjenih besedil se zato odpira vprašanje, kaj se zgodi, ko se novi modeli učijo na vsebinah, ki so jih ustvarili predhodni modeli, ter kakšne posledice ima lahko to za kakovost in raznovrstnost prihodnjih besedil. Prispevek odpira tudi vprašanja položaja slovenskega jezika in potrebe po kakovostnih slovenskih jezikovnih virih.

Dostop do zmogljivejših orodij sam po sebi še ne zagotavlja kakovostnejšega učenja. Pomembneje je, katere dejavnosti pri uporabi UI ohranimo pri študentu: razmislek, preverjanje virov, utemeljevanje odločitev in presojo rezultatov. Za visokošolske učitelje zato ključno vprašanje ni le, kje UI uporabiti, ampak predvsem, ali določena uporaba podpira učne cilje in študentovo razumevanje ali pa delo, potrebno za učenje, opravi namesto njega.

Podobno kot v prejšnjih številkah UI-novičnika vas tudi tokrat vabimo, da nam, če pri svojem predmetu preizkušate premišljeno rabo UI, ste zaradi nje spremenili aktivnosti ali pa ste naleteli na dilemo, ki bi koristila tudi drugim, svojo izkušnjo predstavite prek kratkega obrazca.

Hkrati vas vabimo, da krepite lastne kompetence s področja UI-pismenosti prek spletnih delavnic, na katerih lahko samostojno, v lastnem tempu in času predelate različne vsebine s področja UI.

Avtorice: Mateja Bevčič, Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Maja Kosmač, Sanja Jedrinović Čufer, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu

Pri pripravi tega UI-novičnika je bila uporabljena generativna umetna inteligenca (ChatGPT, MS Copilot) kot podpora pri iskanju in pregledu javno dostopnih virov, prepoznavanju skupnih tem in pripravi prvih osnutkov povzetkov. Končni izbor virov, presoja ustreznosti virov, vsebinski poudarki in prilagoditve, uredniške odločitve ter odgovornost za objavljeno besedilo ostajajo pri avtoricah.