Znane so prejemnice in prejemniki sredstev 4. razpisa inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani

Ocenjevalna komisija Inovacijskega sklada je letos za sofinanciranje izbrala 4 projekte:

1. TEcomfort: Kompaktna enota za nizkotemperaturne sisteme ogrevanja in hlajenja, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani 

Ekipa Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) pod vodstvom dr. Andreja Kitanovskega razvija kompaktno enoto za ogrevanje, ki se jo lahko enostavno vgradi na že obstoječe radiatorje v primeru prehoda na nizkotemperaturni vir ogrevanja. Ker predstavlja majhen strošek in poseg v obstoječe sisteme, je primerna za lokalno dogrevanje vode v radiatorju, zaradi česar ni potrebe po menjavi radiatorja za zagotovitev večje površine grelnega telesa. Primerna je predvsem za stavbe, kjer so večji posegi nemogoči (npr. stavbe pod spomeniško zaščito).

Članici ekipe: dr. Katja Klinar in Katja Vozel

2. IceJet: Čista tehnologija rezanja z lednim abrazivnim vodnim curkom z znižanim okoljskim odtisom, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

Ekipa Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) pod vodstvom dr. Marka Jermana razvija metodo razreza materiala z vodnim curkom, ki mu dodajajo led, namesto klasičnega mineralnega abraziva. Ker gre za metodo, ki je zelo čista in hkrati učinkovita, ima zelo široka področja uporabe, od prehrambne industrije do medicine. 

Ostali člani ekipe: dr. Joško Valentinčič, dr. Andrej Lebar, dr. Izidor Sabotin in Pavel Drešar

3. Kiber-fizikalni sistem za napredno napovedovanje internih stanj v Li-ionski baterijah, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

Ekipa Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) pod vodstvom dr. Tomaža Katrašnika razvija t. i. BMS – »Battery management system za nadzor in diagnostiko stanja v baterijah, s poudarkom na požarni varnosti baterije in predikciji iztrošenosti baterije. Sistem omogoča bolj varne in boljše baterije, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod. Področje uporabe je povsod, kjer so trenutno že v uporabi napredne baterije. 

Ostali člani ekipe: dr. Amer Amor Haque Chowdhury, Dr. Klemen Zelič, Igor Mele, Andraž Kravos in Ivo Pačnik

4. Nov tehnološki pristop za rapidno izboljšavo industrijskih kultur s pristopi redukcije genoma, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 

Ekipa Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) pod vodstvom dr. Hrvoje Petkovića razvija nov pristop k biosintezi, ki bi lahko omogočil odkritje novih farmacevtskih učinkovin in bistveno skrajšal (iz več let na le nekaj mesecev) razvoj biosinteznih postopkov za njihovo industrijsko pridobivanje.

Ostali člani ekipe: Alen Pšeničnik in dr. Martina Avbelj

S pomočjo sredstev Inovacijskega sklada se razvijajo zgodbe o uspehu

S pomočjo sredstev Inovacijskega sklada UL preteklih let so se že rodile navdihujoče in predvsem uspešne zgodbe. 

Iz prve generacije velja izpostaviti dve ekipi: Razvoj novih protibakterijskih učinkovin pod vodstvom dr. Martine Hrast Rambaher ter Izboljšan proces razvoja bioloških zdravil pod vodstvom dr. Tomaža Bratkoviča. Obe ekipi sta s pomočjo sredstev sklada izboljšali tehnološki proces, trenutno sta v stiku s podjetji, potencialnimi razvojnimi partnerji.  

Med prejemniki druge generacije izstopa inovacija ekipe z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pod vodstvom dr. Ines Mandić Mulec, ki je s pomočjo Inovacijskega sklada že presegla fakultetne okvire. Njihova ekipa razvija revolucionarno probiotično rešitev na osnovi Bacillus subtilis, za izboljšanje telesne mase in zdravja piščancev, ki predstavlja naravno alternativo uporabi antibiotikov v tej panogi. Z mednarodnim povezovanjem so ustanovili podjetje Elogium, ki je že prejelo prvo investicijo.

Navdihujočo zgodbo pripoveduje tudi uspeh tretje generacije prejemnikov sredstev. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so pod vodstvom dr. Matjaža Mihelja oblikovali modularno robotsko platformo za nadzor rastlin in pridelkov ter napovedovanje količine pridelka, kar hkrati olajšuje delo zaposlenih. Ta platforma je idealna za avtomatizacijo nalog v rastlinjakih, zlasti pri proizvodnji paradižnikov. Uspešno sodelujejo z vodilnimi slovenskimi proizvajalci paradižnika, kot je Lušt. Njihova tehnologija je enostavno prilagodljiva za pridelavo drugih rastlin, kot so kumare in paprike, s čimer prispeva k razvoju inovativnih rešitev v kmetijskem sektorju.

Za vse dodatne informacije se obrnite na Pisarno za prenos znanja Univerze v Ljubljani: gospodarstvo@uni-lj.si ali na Polono Juvančič polona.juvancic@uni-lj.si.