Zniževanje vpisnih mest je posledica nezadostnega financiranja visokega šolstva
Datum objave:
Ljubljana, 12. 10. 2023 – Na Univerzi v Ljubljani se skušamo odzivati na potrebe družbe (tudi) s prilagajanjem vpisa na študijske programe za deficitarne poklice, a smo pri tem omejeni. V primerjavi s številnimi evropskimi, tudi vzhodnoevropskimi univerzami, smo namreč tako kadrovsko kot finančno podhranjeni. Naše možnosti prerazporejanja sredstev med študijskimi programi so omejene, poleg tega pa nimamo zaposlenih dovolj visokošolskih učiteljev, da bi imeli lahko proste roke pri uvajanju novih študijskih programov ali večjih spremembah vpisnih mest.
Povečanje vpisa namreč ne pomeni, da je v predavalnicah pri predavanjih več študentov, temveč moramo imeti dovolj sredstev za financiranje asistentov ali profesorjev, ki opravljajo vaje v manjših skupinah. Ob večjem številu študentov je treba namreč organizirati več skupin, za kar potrebujemo večje število učiteljev. Poleg tega je treba zagotoviti in skrbeti tudi za opremo, ki jo študentje potrebujejo za opravljanje vaj. Za oboje potrebujemo dodatna sredstva. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL (UL FRI) je prejela dodatna sredstva za povečan vpis le za eno generacijo, zdaj pa smo pred tem, da bomo morali kljub izjemnim potrebam po visoko kvalificiranem kadru s področja računalništva zaradi padca financiranja vpis vrniti na stanje pred povečanjem sredstev.
Sredstva za visoko šolstvo so se letos sicer nekoliko zvišala, vendar pod ravnijo inflacije. Glede na odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga namenjamo za visoko šolstvo, pa se je financiranje znižalo z 0,62 % BDP na 0,58 % BDP. Tako se uvrščamo med evropske države, ki za visoko šolstvo namenjajo najmanj sredstev.
Pričakujemo, da bo Vlada RS z novim Zakonom o visokem šolstvu, pri pripravi katerega aktivno sodelujemo, uresničila koalicijsko zavezo o povečanju financiranju visokega šolstva in nam s tem omogočila lažje in hitrejše prilagajanje na potrebe v družbi.
Foto: STA