Novice
Prilagodite izpis
-
Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine
Novo objavljena študija skupine SLOfit iz Fakultete za šport na Univerzi v Ljubljani je pokazala, da so lahko programi za dvig telesne zmogljivosti, kot je bil v naših šolah Zdrav življenjski slog, ključni pri preprečevanju debelosti v otroštvu. V razvitih državah bi lahko na ta način preprečili epidemijo otroške debelosti.
-
Na stičišču vesolja, sveta in doma: Astrofizičarke od blizu
Svetovna mreža Univerze v Ljubljani (SMUL) je organizirala virtualno okroglo mizo na temo znanosti o vesolju v svetu in doma, znanstvenem delovanju v tujini, vračanjem domov in osvetlili položaj žensk v znanosti.
-
Induktivni odziv baterijskih materialov s fazno separacijo
Razumevanje procesov v baterijah je ključnega pomena za njihovo ustrezno zasnovo, nadzor, krmiljenje in analizo stanja napolnjenosti, zdravja ter varnosti baterij. Fizična zaznavala so zelo pomembna za podporo naprednega razvoja in delovanja baterij. Njihovo sklapljanje z virtualnimi modeli pa omogoča izkoriščanje multiplikativnih učinkov, saj mehanistično osnovani modeli odstirajo globlji vpogled v fenomenologijo procesov in omogočajo njihovo poglobljeno razumevanje.
-
SLOfit prva nagrada E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award
Projekt SLOfit - vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti, ki so ga razvili na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je bil po izboru strokovne žirije v Bruslju dobitnik PRVE NAGRADE E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award, namenjene nagrajevanju projektov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih.
-
Prorektor UL se je srečal s predstavniki kitajske univerze Beijing Jiaotong University
Prorektor Univerze v Ljubljani za raziskovanje in razvoj, prof. dr. Anton Ramšak, se je v petek, 24. novembra, srečal s predstavniki Beijing Jiaotong University.
-
Oglejte si posnetek delavnice o sodelovanju med univerzo in industrijo – pogled podjetja
Ste zamudili Eutopia-Train spletno delavnico o sodelovanju med univerzo in industrijo? Na YouTube kanalu Pisarne za prenos znanja je video posnetek že na voljo.
-
UL sodelovala v prelomni raziskavi, ki dokazuje prednosti predpisovanja zdravil na podlagi genskega zapisa
Po izsledkih raziskave mednarodne skupine raziskovalcev iz sedmih držav pod vodstvom raziskovalcev z Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu (LUMC), v kateri so sodelovali tudi raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se pri bolnikih pojavlja kar za 30 % manj resnih neželenih učinkov različnih zdravil, če je izbira zdravil prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Študija, ki je bila objavljena v reviji The Lancet, prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa posameznega bolnika.
-
Ohranjanje napihljivega dojenčka Trumpa
Raziskovalci Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana (HSLL) s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, raziskovalci z univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL) in konservatorji iz Londonskega muzeja so sodelovali v interdisciplinarni raziskavi na področju dediščinske znanosti, ki je preučevala stabilnost in tveganje pri razstavljanju 6-metrov visokega in 3-metre širokega balona iz polivinilklorida (PVC). Rezultati kromatografske analize materiala, preučevanja pospešene razgradnje modelnih vzorcev ter modeliranja difuzije in izhlapevanja so konservatorjem podali osnove za razvoj presoje tveganj med skladiščenjem in razstavljanjem.
-
EKO mesec UL
Globalni razvoj in rast prebivalstva povečujeta pritiske na okolje. K trajnostnemu razvoju in upočasnitvi podnebnih sprememb, lahko prispevamo s spremembo svojih navad. Kje in na kakšen način lahko začnemo, bo predstavljeno na dogodkih v mesecu februarju.
-
Tribološke raziskave površin in kontaktov za zeleno mobilnost
Mobility GT: Največji projekt na Fakulteti za strojništvo UL doslej – CoFund projekt Obzorja Evropa je prejel Pečat odličnosti, s katerim bo prof. dr. Mitjan Kalin koordiniral projekt 24 podoktorskih raziskav v vrednosti 7,6 milijonov evrov.
-
V okviru Tedna univerze podelili nazive zaslužna profesorica in profesor
Na Univerzi v Ljubljani smo v okviru Tedna univerze 30. novembra 2023 podelili nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor podeljujemo upokojeni učiteljici oziroma učitelju Univerze za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela. Zaslužne nazive smo letos podelili štirinajstim upokojenim učiteljicam in učiteljem.
-
Novo zdravilo za lajšanje simptomov pasje demence
Nagrada za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na mednarodnem dogodku BioFit, v katerem so sodelovali raziskovalci Fakultete za farmacijo in Veterinarske fakultete.
Asist. dr. Urban Košak je s svojo ekipo prejel nagrado za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na prestižnem dogodku Biofit. Prvo mesto so si prislužili z novim zdravilom za lajšanje simptomov pasje demence. -
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrejših in cenejših rešitev pri iskanju novih učinkovin v boju proti superbakterijam.
Naraščajoč pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti več antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno povečuje združevanje bakterij v biofilmih, ki jim omogočajo zaščito in preživetje v zelo neugodnih pogojih ter olajšajo prenašanje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na površino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne več samo na preživetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija. -
Brezstična identifikacija dušenja nihanja struktur
Lahke konstrukcije, kot so vetrne turbine in letala, so med delovanjem izpostavljene velikim dinamičnim obremenitvam. Zaradi takšnih obratovalnih pogojev in svoje majhne mase vibrirajo. To je primerljivo z glasbili, ki zaradi induciranih vibracij proizvajajo zvoke.
-
Medicinske maske za enkratno uporabo predstavljajo novo potencialno breme za kopensko okolje
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje.Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje.
-
-
Melanomski antigeni na križišču med reprodukcijo, razvojem in rakom, dr. Klementina Fon Tacer
Klementina Fon Tacer je docentka na Texas Tech University School of Veterinary Medicine. Ukvarja se z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Organizmi se morajo namreč neprestano prilagajati na vedno spreminjajoče se okolje. V raziskovalni skupini dr. Fon Tacer želijo raziskati, kako se celice prilagodijo na stres, katere poti so pri tem udeležene in kako so uravnavane, predvsem s tumorskimi antigeni, in nenazadnje, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, ko so rak in razvojne motnje. Za reševanje teh vprašanj njena skupina uporablja multidisciplinarni pristop, ki združuje tehnike klasične molekularne biologije in biokemije z najnovejšimi tehnologijami, kot sta sekveniranje na ravni celic in tehnologija urejanja genoma CRISPR. Raziskovalna vprašanja pa naslovijo s t.i. primerjalnim pristopom, kajti zanimajo jih tako podobnosti kot razlike med različnimi sesalskimi vrstami, da bi prispevali k izboljšanju zdravja tako ljudi kot živali.
-
Fiziološka sinhronizacija kot ocena medosebne povezanosti, prof. Vesna Novak
Vesna Novak je izredna profesorica elektrotehnike in računalništva na Univerzi v Cincinnatiju. Leta 2011 je doktorirala iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani. Od 2012 do 2014 je bila podoktorska raziskovalka na univerzi ETH Zurich v Švici, od 2014 do 2021 pa docentka in izredna profesorica na Univerzi v Wyomingu, ZDA. Njen laboratorij se ukvarja z eksoskeleti, rehabilitacijsko robotiko, navidezno resničnostjo in psihofiziologijo.
-
Strukturna biologija prirojenih imunskih odzivov, prof. Boštjan Kobe
Boštjan Kobe je profesor strukturne biologije in Australian Laureate Fellow v School of Chemistry and Molecular Biosciences, University of Queensland, Brisbane, Avstralija. Diplomiral je iz kemije na Univerzi v Ljubljani leta 1989, in doktoriral na University of Texas Southwestern Medical Center v Dallasu, ZDA leta 1994. Njegov laboratorij uporablja metode strukturne biologije (predvsem kristalografijo in elektronsko mikroskopijo) za razumevanje mehanizmov delovanja proteinov s funkcijami v procesih infekcije in imunskega sistema. Podelili so mu Minister's Prize for Achievement in Life Sciences leta 2001. Leta 2018 je postal tudi član Avstralske akademije znanosti, leta 2020 pa je prejel priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije. Objavil je več kot 270 člankov, tudi v Nature in Science.
-
Vloga prekrivalnih dvojnih zvezd v sodobni astrofiziki, prof. Andrej Prša
Prekrivalne dvojne zvezde štejejo za enega najpomembnejših laboratorijev zvezdne astrofizike. Opazovanje časovne odvisnosti svetlobe in dinamičnih lastnosti dvozvezdij nam namreč omogoča izmeriti osnovne lastnosti zvezd v dvozvezdju: njihovih mas, polmerov, temperatur in izsevov. Rezultati preiskav dvojnih zvezd služijo za umeritev celotne astrofizike - od zvezd v naši galaksiji do ocen mase celotnega barionskega vesolja. V predavanju se je prof. Prša posebej osredotočil na rezultate Nasinega satelita TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), ki pri svojem lovu na planete izven našega osončja ujame tudi vse svetle prekrivalne dvojnice.
