Konserviranje in restavriranje likovnih del

Vrsta študijskega programa

Univerzitetni

Trajanje v letih

Št. ECTS kreditnih točk

180

Članica UL

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Opis programa

Konservatorstvo-restavratorstvo je specifična dejavnost, ki se ukvarja z ohranjanjem, preučevanjem, nego in vzdrževanjem kulturne in naravne dediščine.

Velik del naše kulturne dediščine predstavljajo likovne umetnine – kiparska in slikarska dela v različnih tehnikah, kakovostih in različnih razsežnostih. Strokovno jih razvrščamo na slike na platnu, slike na lesu, slike na drugih nosilcih, stenske slike, mozaike, leseno (polikromirano) plastiko, kamnito (polikromirano) plastiko in zahtevnejša dekorativna likovna dela. Vsa ta dela, vse te umetnine so nepogrešljiv del kulturnega bogastva in materialni temelji narodne samostojnosti. Le z nenehno nego jih potomcem lahko zapustimo strokovno vzdrževane in ohranjene.

Študijski program je sestavljen iz strokovnega konservatorsko-restavratorskega dela, raziskovalnega dela in umetniškega slikarsko-kiparskega ustvarjanja. Predmetnik je oblikovan tako, da študent postopoma pridobiva strokovno znanje. V prvih letnikih prevladujejo likovni in naravoslovni predmeti, v višjih letnikih pa se zvrstijo strokovni predmeti, ki zaokrožajo celoten program konservatorstva-restavratorstva. Študij dopolnjuje tudi praktično usposabljanje v institucijah.

V prvostopenjski univerzitetni študijski program Konserviranje in restavriranje likovnih del se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo

kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 5 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90 % točk,
splošni uspeh pri poklicni maturi 4 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3 % točk,
uspeh pri predmetu splošne mature 3 % točk.

V izjemnih primerih se v navedene študijske programe lahko vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c), izkazuje pa izjemno nadarjenost.

Več (Odpre se v novem oknu)