Muzikologija

Namen študija je bodočemu diplomantu posredovati širok nabor temeljnih znanj s področja teorije, analize in zgodovine glasbe, etnomuzikologije (popularna in ljudska glasba, antropologija glasbe) in z interdisciplinarnih muzikoloških področij (psihologija, sociologija in estetika glasbe, glasbena akustika). Študenti dvopredmetne smeri si pridobijo potrebna znanja in kompetence za delovanje na še enem strokovnem področju, s čimer se širijo tudi njihove zaposlitvene možnosti.

Diplomirani muzikolog obvlada metode muzikološkega dela, pozna in razume različne teoretske poglede na glasbo. Poglobljeno pozna in razume področje glasbene teorije, razvije sposobnost strukturiranega poslušanja in analitičnega opazovanja glasbe in njenega kritičnega vrednotenja. Pregledno pozna zgodovino, teorijo in recepcijo glasbe od najstarejših obdobij do sodobnosti in razume, da je glasbena umetnost preddoločena z vsakokratnim zgodovinskim in kulturnim (družbenim, duhovnim in psihološkim) kontekstom.

Ob široki prisotnosti in dostopnosti glasbe so zelo široke in raznolike tudi zaposlitvene možnosti diplomantov: muzikološka znanja so potrebna v vsaki ustanovi, ki se na tak ali drugačen način ukvarja z glasbo. Diplomanti se med drugim pogosto zaposlujejo v medijih, tako javnih kot komercialnih, saj je prav tu glasba najbolj prisotna. Muzikologi so zaposleni tudi v javnih in zasebnih ustanovah, ki hranijo, obdelujejo in raziskujejo raznoliko glasbeno gradivo. Mnogi diplomanti muzikologije kot svetovalci in organizatorji v javnem in zasebnem sektorju sodelujejo tudi pri sooblikovanju glasbenega življenja na lokalnem in državnem nivoju (mdr. kot svetovalci za področje glasbe, organizatorji glasbenih prireditev, strokovni sodelavci v kulturnih društvih in drugih nevladnih organizacijah, predstavniki za stike z javnostjo v glasbenih ustanovah in pri glasbenih ansamblih, sodelavci v službah za protokol ali na širokem področju turizma).