Obramboslovje

Obramboslovje obravnava kompleksno problematiko nacionalne in mednarodne varnosti ter obrambe. Ena od širokih definicij obramboslovja pravi, da je obramboslovje veda o ogrožajočih pojavih in o načinih zoperstavljanja tem grožnjam. Tako se obramboslovje ukvarja s proučevanjem oboroženih konfliktov in vojn, naravnih in drugih nesreč (požari, potresi, poplave, orkani, jedrske nesreče …), kibernetskih in ekoloških groženj, terorizma, nekaterih oblik kriminala itd. Obramboslovje se ukvarja s koncepti in praksami odzivanja na navedene grožnje in posledice (kar vključuje še posebej oborožene sile, zaščito in reševanje, protiteroristično delovanje itd.) ter s tem povezanimi dilemami (npr. civilno-vojaška razmerja ipd.). Pomembna značilnost obramboslovja je njegova interdisciplinarnost – povezuje se z mnogimi vedami in prenaša njihova spoznanja na področje varnosti in obrambe.

Študijski program Obramboslovje izobražuje strokovnjake za celotni nacionalni obrambno-varnostni sistem (upravni del Ministrstva za obrambo, Slovenska vojska, Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje ter celotni podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni in lokalni ravni, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Urad za varovanje tajnih podatkov …), za delo v mednarodnih varnostnih organizacijah (Nato in OVSE) ter institucijah Evropske unije, za delo v medijskih hišah (posebej za vsebine nacionalne in mednarodne varnosti in obrambe) ter v gospodarstvu (v obrambni industriji, na področju kritične infrastrukture ipd.). Zaradi širokih družboslovnih znanj in najrazličnejših kompetenc pa so obramboslovci zaposljivi tudi v drugih organizacijah.