Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Primerjalno jezikoslovje

Vrsta študijskega programa

Univerzitetni

Lastnost študijskega programa

Dvopredmetni

Trajanje v letih

3

Št. ECTS kreditnih točk

90

Članica UL

Filozofska fakulteta

Opis programa

Diplomanti prvostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa Primerjalno jezikoslovje usvojijo splošne kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v zgodovinskem jezikoslovju oz. indoevropskem primerjalnem jezikoslovju, katerega glavni predmet zanimanja in znanstvenega preučevanja so principi in dinamika razvoja jezika skozi čas s poudarkom na nastanku in razvoju indoevropskih jezikov.

Usvojijo metodološki aparat, ki jim omogoča opis celotne palete jezikovnih pojavov tako na sinhroni in tipološki ravni kot tudi njihovo razumevanje v diahroni perspektivi ter interpretacijo in kritično vrednotenje strokovne literature, povezane z jezikoslovjem, in sicer ne le zgodovinskim, temveč tudi splošnim in z jezikoslovji posameznih jezikov ali jezikovnih družin.

Razpolagajo s poglobljenim filološkim in s primerjalno zgodovinsko slovnico informiranim znanjem več jezikov indoevropske jezikovne družine različnih časovnih obdobij (vedska stara indijščina, klasična stara indijščina (sanskrt), hetitščina, stara cerkvena slovanščina, stara grščina, latinščina) in razumevanjem lastnosti njihovega skupnega prednika, tj. indoevropskega prajezika, vključno s tendencami njegovega razvoja. Usposobljeni so za nadaljnji, znanstveno usmerjeni študij primerjalnega jezikoslovja oz. za opravljanje specifičnih nalog na vseh področjih, ki zahtevajo jezikoslovna znanja in konkretne jezikovne kompetence ter akribijo pri vsakovrstnem (zgodovinsko)jezikoslovnem raziskovanju, zlasti pa filološkem delu z besedili in pri etimološkem delu z jezikovnim gradivom.