Odpadna hrana in kultura prehranjevanja

Spopadanje z odpadno hrano je naloga celotne družbe, zato je pridobivanje tovrstnega znanja in veščin zelo pomembno skozi vse življenje in na vseh področjih človeških aktivnosti in naše družbe. Slovenija se je v globalnem merilu zavezala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ki med drugim določajo prepolovitev količin odpadne hrane do leta 2030.

Družba se mora opremiti z znanji, ki vodijo do zmanjševanja stroškov in vplivajo na cenovno učinkovitost procesov s povečanjem donosnosti proizvodnje, po drugi strani pa na krepljenje celotnega prehranskega sistema in povečanje učinkovitosti sistema preskrbe s hrano.

Pilotni projekt bo ponudil znanja, ki niso bila podana v sklopu obstoječih izobraževanj, vendar so pomembna tako za živilsko industrijo kot tudi za vse ostale člene verige preskrbe s hrano. Pri tem je poleg tehnoloških možnosti in razvoja poslovnih modelov potrebno tudi poznavanje zahtev higiene in varnosti živil ter zakonodajnih okvirjev, predvsem z vidika kaj je v Sloveniji že mogoče izvesti in kaj se trenutno pripravlja v zakonodajnem smislu. Ponudil bo vsesplošno uporabno znanje, ki bo koristilo celotni verigi preskrbe s hrano, vključno s spremembo paradigme glede razmišljanja o odpadni hrani ter razmišljanja, kje lahko z bolj učinkovitimi procesi dosežemo višje donose ter katere tokove lahko preusmerimo v nove izdelke. Vsebine bodo okrepljene s prenosom praks iz industrije, zlasti iz velikih podjetij, ki že sistematično pristopajo k zmanjševanju odpadne hrane in rabe stranskih proizvodov, ki že sistematično pristopajo k zmanjševanju odpadne hrane in rabe stranskih proizvodov, saj imajo lastne razvojne možnosti in tudi možnosti sistemskega poslovnega pregleda nad lastnimi tokovi. Njihove prakse so namreč primerne tudi za prikaz srednje velikim in manjšim podjetjem, ki tovrstnih tehnoloških in poslovnih razvojnih kapacitet nimajo, ker razvoj v osnovi v večji meri fokusirajo na svoj osnovni proizvodni sistem.

Sodelujoče članice: BF UL, VF UL