Senzorji in optična analiza v živilsko-predelovalni industriji

Danes velika večina ljudi uporablja pametne telephone, vendar večinoma le za namene telefoniranja, pošiljanja sporočil, fotografij ter družbena omrežja. Razvoj fotoaparatov na pametnih telefonih pa je že dosegel takšno stopnjo razvoja, ko poleg izdelave zelo kakovostnih ljubiteljskih fotografij, te fotografije lahko uporabimo tudi za optično analizo. To pomeni, da fotografijo uporabimo tudi za pridobivanje podatkov iz spektra elektromagnetnega sevanja.

Obstaja že nekaj aplikacij na telefonih, ki s pomočjo zajema slike/podatkov iz senzorjev omogočajo testiranje kvalitete vode, odkrivanje bolezni in pomanjkanje hranilnih snovi pri rastlinah ter kvaliteto vhodnih surovin oz. končnih izdelkov v živilski industriji. Zajem in obdelava podatkov lahko poteka v realnem času, kar predstavlja prednost pred tradicionalnim vzorčenjem ter analizo v laboratoriju. Hiter odziv na težave v pridelavi/predelavi hrane omogoča optimizirano uporabo fitofarmacevtikov, gnojil ali ekoloških razmer, prav tako pa zmanjšuje količino odpadne hrane. Za učinkovito obdelavo podatkov in podporo sistemom odločanja je nujna uporaba sistemov umetne intelligence

S pilotnim projektom, ki bo izveden v obliki delavnic, želimo udeležencem ponuditi znanja na področju zajema in obdelave podatkov izven laboratorija, s poudarkom na fizikalno-kemijski in optični analizi surovin in končnih izdelkov v živilski industriji. Udeleženci se bodo seznanili z osnovami kemije okolja, fiziologijo rastlin, fizikalno-kemijskimi osnovami delovanja senzorjev, osnovami spektrometrije in optične analize slike, osnovami programov za analizo/prikaz podatkov ter osnovami uporabe tehnologij umetne inteligence. Poseben poudarek bo na uporabi pridobljenega znanja za zmanjšanje okoljskega odtisa živilsko-predelovalne industrije, uporabi digitalnih tehnologij ter interakciji z njimi pri delu ter učinkoviti analizi zajetih podatkov.

Sodelujoče članice: BF UL, FMF UL, FRI UL