Inovativna učna okolja

Osnovne aktivnosti sodelujočih bodo razvijanje inovativnih učnih pristopov pri poučevanju tehnike v visokem šolstvu (učenje in poučevanje s pomočjo umetniške izkušnje, oblikovalskega mišljenja in krožnega oblikovanja) o tematikah zelenega prehoda, izobraževanje visokošolskih učiteljev tehnike za vključevanje inovativnih učnih pristopov v študijski proces (možna mikrodokazila), načrtovanje, izvedba in evalvacija primerov tovrstnega poučevanja na področjih okoljske trajnostnosti, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje na vsaki posamezni študijski smeri, zbir dobrih praks (in to ne samo prenos znanja iz edukacijskih ved na tehniko, ampak tudi v krožni obliki v obratni smeri – primeri obravnavanih tehniških vsebin bodo uporabljeni v aktivnostih študentov pedagoških in umetniškooblikovalskih smeri) načrtovanje učnega laboratorija UL - interaktivne okolju prijazne učilnice za razvijanje inovativnih učnih pristopov z umetnostjo. V okviru projekta bo na eni od članic UL opremljena okolju prijazna učilnica za razvijanje inovativnih učnih pristopov z umetnostjo za študente tehnike, pa tudi za obravnavanje tehniških vsebin za študente pedagoških in umetniških smeri.
Cilj je izobraziti skupino učiteljev tehnike na visokošolski ravni, ki bo usposobljena za inovativno poučevanje tehničnih vsebin s pomočjo umetniške izkušnje, pri čemer bodo študenti tehniških ved prejeli nova znanja iz tehnike s pomočjo sodobnih učnih pristopov edukacijskih ved, hkrati pa v obratni smeri pripomogli k naboru inovativnih primerov tehniških vsebin trajnostnih tematik za nizkooglični prehod, okoljskih vprašanj, ki bi bili uporabni v programih družboslovnih študijev v posebej izdelani, okolju prijazni učilnici za študente. Obenem bodo vzpostavljena mikrodokazila za začetno usposabljanje na področju poučevanja tehnike z uporabo metod družboslovja in humanistike, konkretno z umetnostjo. Za izvajanje načrtovanih aktivnosti bo vzpostavljena interaktivna okolju prijazna učilnica – učni laboratorij UL za razvijanje inovativnih učnih pristopov z umetnostjo.

Kljub visoki kvaliteti vsebin VSŠ programa Strojništvo se le s težavo zagotavlja vseživljensko učenje, saj se kadri redko vračajo po nova znanja v obstoječe programe, prenos informacij o aktualnih izzivih okolja pa sloni na samoiniciativi učnega osebja, brez ustrezne sistemske podpore. Sicer močna obstoječa vez med visokošolskim in zunanjim okoljem je neoptimalno izkoriščena in v manjši meri tudi rigidna, saj ima prenos strokovnjakov in znanj med okolji relativno dolgo dobo vračanja, kar v pričakovanju hitrih sprememb na trgu znanja lahko postane strateški izziv. Na omenjene izzive lahko odgovorimo z odprtim laboratorijem.
Odprti laboratorij bi bil prvenstveno namenjen za individualne in skupinske projekte zunanjih deležnikov s ciljem povečanja prvoosebne izkušnje pri prototipiranju, razvoju in izdelavi izdelkov ter storitev prihodnosti v sodelovanju z osebjem odprtega laboratorija ter udeleženci študijskih programov. V širšem smislu pa bi bil multidisciplinarno stičišče idej, kjer bi se lahko preizkušali in realizirali različni  trajnostni in/ali digitalni koncepti ter razvijalo multikulturnost saj je sodelovanje v mednarodnih timih realnost številnih zaposlenih v podjetjih. Na ta način bi na FS dobili vpogled v širše družbene potrebe in izzive (zeleni prehod, digitalizacija, internet stvari, multikulturno okolje itn.), ki bi jih potem z ustreznim oblikovanjem vključevali tudi v VSŠ program. Na ta način študijski program sledi najaktualnejšim tematikam in generira kadre, ki so neposredno in takoj uporabni pri zunanjih deležnikih. Sinergijski učinek je dosežen na podlagi projektnega učenja, ki zunanje deležnike v okviru njihovih lastnih tematik privablja nazaj v visokošolski svet in s tem bogati bazo znanja ter zagotavlja vseživljenjsko učenje tako osebja UL kot zunanjih deležnikov. V tem kontekstu bi se namreč za vsebine, ki bi se izkazale kot zanimive za širšo skupino zunanjih deležnikov, organiziralo tudi vsebinske module z mikrodokazili, ki bi bili v sklopu odprtega laboratorija ponujeni širši javnosti.
Pri izvajanju aktivnosti odprtega laboratorija bomo kombinirali naše in zunanje predavatelje ter strojno, programsko in IKT infrastrukturo odprtega laboratorija. Zato je prav vzpostavitev ustrezne infrastrukture odprtega laboratorija eden izmed ključnih ciljev tega pilotnega projekta.

V obstoječem visokošolskem študijskem programu STROJNIŠTVO z več kot 500 redno vpisanimi študenti so že inženirske vsebine, ki sovpadajo s cilji zelenega prehoda EU. Po drugi strani pa vsebine z družbeno-ekonomskega področja, ki so povezane z zelenim prehodom niso ustrezno pokrite. Zato je prvi temeljni cilj pilotnega projekta ocena naravnanosti obstoječega VSŠ programa Strojništvo k zelenemu prehodu ter smiselna dopolnitev inženirskega vidika trajnostnega razvoja in zelenega 
prehoda družbe z družbeno-ekonomskimi vsebinami.
Za razliko od naših diplomantov bolonjskih programov, veliko zaposlenih v industriji ali storitvenih dejavnostih ne poseduje ustreznih kompetenc za zeleni in digitalni prehod. Zunanji partnerji FS so že večkrat izpostavili, da bi znanstvene in izobraževalne inštitucije tu lahko pomagale z namensko definiranimi kratkimi izobraževalnimi programi. Drugi temeljni cilj pilotnega projekta je tako naslednji: 
na osnovi obstoječega VSŠ programa in njegovih dopolnitev razviti sistem za pripravo in izvedbo zaključenih multi-disciplinarnih modulov, ki so pokriti z ustreznimi mikrodokazili in so ponujeni zunanjim deležnikom za pridobivanje manjkajočih kompetenc. Planirana sta vsaj dva demonstracijska modula: ekspert dodajalnih tehnologij in ekspert vrednotenja zelenih tehnologij prihodnosti.
Obstoječi VSŠ program Strojništva je strukturiran tako, da omogoča veliko notranjo in zunanjo izbirnost, ki lahko pripelje do problemov pri konkretni izvedbi programa zaradi prekrivanja predmetov v urniku ter izvajanju predmetov (predvsem izbirnih) na več lokacijah. Rešitev tega problema je digitalizacija postopkov in učnih vsebin. Tretji temeljni cilj pilotnega projekta je tako naslednji: popolna digitalizacija administrativnih in podpornih procesov, čim večja digitalizacija učnih vsebin z modernimi IKT orodji in 
uporaba naprednih metod in digitalnih orodij za samo izvajanje pedagoškega procesa. Za doseganje tega cilja načrtujemo vzpostaviti ustrezno infrastrukturo (pametne učilnice), ter sistem za permanentno izobraževanje pedagoškega in podpornega osebja s ciljem njihovega opolnomočenja na IKT področju. Obenem želimo obstoječi sistem zagotavljanja kakovosti dopolniti tako, da bo omogočal prožno prilagajanje učnih načrtov in osvežitev programov.

Za študente medicine, zdravstvenih ved in veterinarstva je obvezna sestavina študija pridobivanje praktičnih veščin, ki se pri opravljanju poklica izvajajo na človeku ali na živali. Za pridobivanje praktičnih veščin je pomembna postopnost prikazovanja in pridobivanja veščin do stopnje, ki omogoča samostojno delo. V preteklosti je zadoščalo učenje postopkov na zdravih ljudeh in živalih, nato opazovanje izkušenega praktika pri delu s pacienti, čemur je sledilo izvajanje postopkov na pacientih. 
Zakonodaja na področju izvajanja postopkov na živalih določa, da kjer je možna uporaba alternativnih metod, postopki na zdravih živalih za izobraževanje niso dovoljeni. Ker pa praktične veščine predstavljajo osnovo za delo s pacienti, je potrebno iskati alternativne metode za pridobivanje veščin. 
Z novimi tehnikami v zdravstvu in veterini in z vedno večjim zavedanjem pravic ljudi in dobrobiti živali učenje z opazovanjem kliničnih postopkov vedno bolj dopolnjuje učenje preko digitalnih vsebin, simulacij in modelov. Obenem pa tehnologije omogočajo pripravo različnih digitalnih vsebin, nadgrajenih z izdelanimi modeli, ki kvalitetno omogočajo pridobivanje osnov praktičnih veščin. Ob pripravi primernih navodil, ki študente vodijo skozi praktični postopek, tak način omogoča vodeno samostojno učenje študentov, ki ga študenti prilagajajo glede na pridobljeno znanje in razpoložljivi čas. Osnovni cilj pilotnega projekta je priprava tematskih postaj z modeli, ki omogočajo postopno učenje preko digitalnih vsebin, video posnetkov in modelov za pridobivanje veščin za kompetentno izvajanje postopkov pri diagnostiki, negi in zdravljenju ljudi in živali. Pripravljene bodo tematske postaje z navodili za postopno samostojno delo, kar bo študentu omogočalo učenje v času po lastni izbiri, seveda ob predhodni najavi uporabe laboratorija za pridobivanje veščin oziroma simulacijskega kabineta. Pri oblikovanju postopka in izdelavi ali nakupu modelov bodo sodelovali veterinarska, zdravstvena in pedagoška stroka z namenom priprave primernega pedagoškega pristopa za pridobivanje veščin na 
ustreznem modelu. Ker bo učenje na modelih na različnih tematskih postajah namenjeno samostojnemu učenju študentov, bodo veščine lahko pridobivali tudi tisti, ki so že bili v praksi, pa želijo svoje veščine obnoviti ali izboljšati. Digitalna tehnologija ob upoštevanju pedagoškega pristopa bo postopoma vodila študente do izvedbe postopka na različnih modelih. Postopek preverjanja 
pridobljenih veščin bo omogočal pridobivanje dokazil o usposobljenosti in napredovanje. Tematske postaje z modeli bi zmanjšale uporabo živali v pedagoškem procesu in omogočile pridobivanje veščin pred obdelavo pacientov.