FAIR in odprti raziskovalni podatki
FAIR raziskovalni podatki so skladni z načeli FAIR (Findable – najdljivi, Accessible – dostopni, Interoperable – povezljivi, Reusable – ponovno uporabni).
Javno so odprto dostopni prek zaupanja vrednih repozitorijev.
Znanstvene publikacije so ob upoštevanju avtorskopravnih vidikov vedno lahko odprto dostopne, pri raziskovalnih podatkih pa obstajajo utemeljene izjeme od odprtosti (varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države in druge zakonske omejitve).
Odprtost raziskovalnih podatkov je zato zahtevana v skladu z načelom »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«.
Ravnanje s podatki in razloge za omejeno dostopnost ali nedostopnost raziskovalci opišejo v načrtu ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Načela FAIR
Načela FAIR so bila objavljena v članku The FAIR Guiding Principles for scientific data management and stewardship.
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki
V načrtu ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) raziskovalci opišejo:
- načrtovano zbiranje oziroma ustvarjanje raziskovalnih podatkov,
- zakaj raziskovalni podatki ne bodo nastali v raziskavi ali pa bodo uporabljeni podatki iz javnih oziroma licenčnih zbirk,
- hranjenje raziskovalnih podatkov med raziskavo,
- kako bo zagotovljen dostop do podatkov po koncu raziskave ter razloge za njihovo morebitno nedostopnost.
NRRP se pripravi na začetku raziskave in posodablja do konca ter odda ob končnem poročilu (npr. pri projektih Obzorje Evropa).
Predloge NRRP:
- Horizon Europe Data Management Plan Template,
- Science Europe: Adaptable templates for organisational or disciplinary use.
Orodja za NRRP:
Obdelava osebnih podatkov v raziskovalne namene
Raziskovalci morajo upoštevati določila 41. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in 68. ter 69. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Raziskovalci se morajo v utemeljitvi zahteve upravljavcu zbirke osebnih podatkov sklicevati na etična načela in metodologijo s področja raziskovanja.
V primeru obdelave posebnih vrst osebnih podatkov s potencialnimi vidiki tveganja morajo izdelati oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov (Data Protection Impact Assessment, DPIA) in v določenih primerih pridobiti mnenje Informacijskega pooblaščenca.
Podatkovni repozitoriji
Kataloga in seznam zbirk za raziskovalne podatke za različna področja znanosti:
- Registry of Research Data Repositories (re3data.org),
- FAIRsharing.org,
- Scientific Data – Recommended Data Repositories.
Slovenski repozitoriji za shranjevanje in dostop do raziskovalnih podatkov:
- Arhiv družboslovnih podatkov za družboslovje in humanistiko,
- Repozitorij CLARIN.SI za jezikovne vire,
- repozitoriji univerz, npr. Repozitorij UL, za katero koli znanstveno področje.
Shranjevanje raziskovalnih podatkov v Repozitorij UL
Raziskovalci UL lahko sami shranijo raziskovalne podatke v Repozitorij UL (RUL) ali pa za shranitev zaprosijo repozitorij@uni-lj.si ali knjižnico članice UL.
V RUL se prijavijo z Digitalno identiteto UL in sledijo navodilom za oddajo.
Tako oddani raziskovalni podatki ne bodo takoj javno vidni na spletnem vmesniku RUL. V začetnem obdobju shranjevanja raziskovalnih podatkov v RUL je še nastavljeno, da o oddaji podatkov dobi obvestilo repozitorij@uni-lj.si, sicer pa bo pozneje obveščena knjižnica članice UL, ki bo pregledala zapis RUL in nastavila javno vidnost zapisa in datotek.
Odvisno od velikosti datotek so raziskovalni podatki lahko shranjeni na strežnik RUL ali pa s pomočjo ukazov iRODS na superračunalnik Vega (prosojnica 27 v predstavitvi Delavnica Upravljanje z velepodatki).
Vsak zapis RUL dobi trajni označevalnik (Persistent Identifier, PID) vrste Handle.
Za več informacij prosimo pišite na repozitorij@uni-lj.si.