Od opazovanja do izboljšave: digitalna podpora učenju gibanja
Jerneja Premelč je visokošolska učiteljica, ki v svoje pedagoško delo sistematično vključuje IKT in inovativne pristope, zlasti na področju analize gibanja in športne izvedbe. Pri poučevanju uporablja digitalno podprta orodja in specializirane programe za video analizo (npr. tracker, SAGIT, Dartfish), s katerimi študentom omogoča poglobljeno razumevanje tehnike, biomehanike ter analizo športnih nastopov. Njeno delo spodbuja samostojno učenje, kritično presojo ter uporabo strukturirane povratne informacije, s čimer krepi povezavo med teorijo in prakso ter razvoj strokovnih in analitičnih kompetenc.
Svoje izkušnje aktivno deli z drugimi kolegi preko strokovnih posvetov, predstavitev dobrih praks in sodelovanja pri razvoju predmetov ter mentorstva mlajšim sodelavcem. Kot multiplikatorka vidi svojo vlogo kot povezovalno in razvojno, pri čemer želi ustvarjati spodbudno okolje za izmenjavo znanja in podpirati kolege pri uvajanju digitalnih orodij ter kombiniranih učnih pristopov. Poseben poudarek namenja prenosu praktičnih rešitev v širše pedagoško okolje ter soustvarjanju trajnostnih izboljšav poučevanja.
Izziv – kako razviti kakovostna digitalna gradiva za povezovanje teorije in zahtevne praktične izvedbe
Glavni izziv, s katerim se multiplikatorka sooča, je razvoj kakovostnih, didaktično strukturiranih digitalnih gradiv, ki bodo učinkovito povezovala teoretično znanje z zahtevno praktično izvedbo gibanja. Pri tem mora zagotoviti, da digitalna orodja ne ostanejo le podporna, temveč dejansko prispevajo k poglobljenemu razumevanju, samoanalizi in izboljšanju izvedbe. Izziv predstavlja tudi, kako spodbuditi študente k samostojnemu, refleksivnemu učenju izven kontaktnih ur, ob hkratnem zagotavljanju ustreznega spremljanja napredka in prilagajanja različnim ravnem predznanja.
Rešitev – razvoj strukturiranih gradiv, ki spodbujajo aktivno, samostojno in časovno prilagodljivo učenje
Rešitev je v razvoju strukturiranih digitalnih e-gradiv, ki sistematično povezujejo biomehansko teorijo s praktično izvedbo ter študente vodijo skozi proces učenja. E-gradiva vključujejo video analize, vodena vprašanja, kratke kvize in refleksivne zapise, s čimer spodbujajo aktivno, samostojno in časovno prilagodljivo učenje tudi izven kontaktnih ur. Ključni del rešitve je tudi spodbujanje refleksije in samoanalize, kar študentom omogoča boljše razumevanje lastne izvedbe ter načrtovanje izboljšav. Na ta način se krepi njihova angažiranost, odgovornost za lastno učenje ter sposobnost prenosa znanja v različna praktična okolja.
Kako bo potekalo delo pri posodobljenem predmetu?
Delo pri posodobljenem predmetu bo potekalo kombinirano, z integracijo praktičnega pouka in samostojnega dela z digitalnimi gradivi. Študenti bodo v okviru vaj najprej spoznavali in izvajali posamezne vadbene vsebine, nato pa jih bodo s pomočjo digitalne e-knjige poglabljali skozi video analize, razlage biomehanskih principov in vodena vprašanja. Pomemben del procesa bo samostojno delo izven kontaktnih ur, kjer bodo študenti izvajali samoanalizo gibanja, reševali kratke kvize ter pripravljali refleksivne zapise o lastni izvedbi. Delo bo usmerjeno v postopen prehod od opazovanja k analizi in izboljševanju izvedbe, ob sprotnem spremljanju napredka ter povezovanju teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami.
Vloga digitalnih tehnologij
Digitalne tehnologije imajo ključno vlogo kot nosilec učnih gradiv in podpora samostojnemu učenju, saj omogočajo dostop do digitalne e-knjige z video demonstracijami, razlagami biomehanskih principov ter interaktivnimi elementi (vprašanja, kvizi, refleksije). Njihova dodana vrednost je v tem, da omogočajo vizualizacijo gibanja, poglobljeno analizo izvedbe ter individualizacijo učenja, saj lahko študenti tempo in raven poglobljenosti prilagajajo svojim potrebam. Hkrati digitalna orodja podpirajo spremljanje napredka, refleksijo in razvoj kritične samoanalize, kar prispeva k učinkovitejšemu povezovanju teorije in prakse. Gradiva bodo tako zasnovana modularno, razvojno odprto in prenosljivo tudi na druge predmete, kar zagotavlja trajnost in multiplikativni učinek projekta.
Zakaj je ta pristop zanimiv tudi za druge pedagoge?
Ta pristop je zanimiv za druge pedagoge, ker ponuja konkreten in prenosljiv model uporabe digitalnih gradiv za povezovanje teorije in prakse, zlasti na področjih, kjer je pomembna demonstracija in analiza izvedbe. Pokaže, kako lahko z uporabo video vsebin, vodenih vprašanj in refleksije spodbudimo aktivno, samostojno in individualizirano učenje, hkrati pa izboljšamo spremljanje napredka študentov. Poleg tega je pristop modularen in prilagodljiv, saj bodo gradiva zasnovana modularno, razvojno odprto in prenosljivo tudi na druge predmete, kar zagotavlja trajnost in multiplikativni učinek projekta, okrepi pa se razumevanje, angažiranost in prenos znanja v prakso.