Sistematična vključitev umetne inteligence v celoten raziskovalni proces študentov
Katja Lozar Manfreda je izredna profesorica z dolgoletnimi izkušnjami na področju uporabe digitalnih orodij v pedagoškem procesu in raziskovalnih metod v družboslovju. V pedagoški proces že vključuje sodobne pristope in postopno uvaja umetno inteligenco. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi pedagoških posvetov ter deli svoje izkušnje z drugimi kolegi.
Izziv – nesistematična in površinska raba umetne inteligence v raziskovanju
Čeprav študenti umetno inteligenco že uporabljajo, se pojavljajo ključni izzivi:
- uporaba UI je pogosto nesistematična in nepovezana z raziskovalnim procesom,
- študenti nimajo jasnih smernic za metodološko ustrezno rabo,
- primanjkuje razumevanja omejitev, tveganj in etičnih vidikov,
- rezultati UI niso vedno kritično ovrednoteni ali preverjeni.
To lahko vodi v površinsko raziskovanje in metodološko šibke rezultate.
Rešitev – strukturiran model uporabe UI skozi celoten raziskovalni proces
Predlagana rešitev, ki je nadgradnja obstoječega projektnega dela, uvaja celosten pristop, kjer sistematična, strukturirana uporaba UI podpira vse ključne faze raziskovanja:
- pregled literature in prepoznavanje vrzeli v znanju,
- iskanje in uporaba sekundarnih podatkov,
- načrtovanje raziskovalnega procesa,
- zbiranje in analiza primarnih podatkov,
- priprava raziskovalnega poročila in končne predstavitve.
Namen pilota je ustvariti pregledne, ponovljive postopke ter razviti učne materiale, ki bodo podprli tako študente kot pedagoge pri zanesljivi, kritični in metodično utemeljeni uporabi UI v družboslovnem raziskovanju.
Kako bo potekalo delo pri posodobljenem predmetu?
Delo bo temeljilo na nadgrajenem projektnem pristopu:
- opredelitev raziskovalnega problema,
- sistematičen pregled literature (tudi z UI podporo),
- načrtovanje raziskave in izbira metod,
- zbiranje in analiza podatkov (digitalna orodja + UI),
- interpretacija rezultatov in kritična refleksija,
- priprava raziskovalnega poročila in predstavitev.
Študenti bodo skozi celoten proces uporabljali UI kot podporno orodje, pri čemer bo poudarek na preverjanju rezultatov, metodološki ustreznosti in etični rabi.
Vloga digitalnih tehnologij
Digitalne tehnologije so v tem primeru ključni nosilec inovacije:
- različna orodja generativne umetne inteligence kot podpora raziskovalnemu delu v vseh fazah,
- spletna orodja za zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov,
- sodelovalna digitalna okolja za skupinsko delo,
- poudarek na kritični, transparentni in odgovorni rabi tehnologije.
Tehnologija je torej sredstvo za izboljšanje kakovosti raziskovalnega procesa.
Zakaj je ta pristop zanimiv tudi za druge pedagoge?
Pristop je relevanten in prenosljiv na druga področja, saj:
- odgovarja na aktualen izziv vključevanja umetne inteligence v visokošolsko izobraževanje,
- ponuja konkreten model, kako UI vključiti metodološko smiselno,
- krepi raziskovalne kompetence študentov,
- spodbuja razvoj kritične digitalne pismenosti, predvsem kritične, odgovorne rabe orodij umetne inteligence,
- je uporaben v vseh disciplinah, kjer študenti izvajajo raziskovalno ali projektno delo.
Gre za pristop, ki pomaga postaviti jasne standarde uporabe UI v akademskem okolju, kar je trenutno ena ključnih potreb visokošolskega prostora.