Smiselna in kritična integracija generativne umetne inteligence pri oblikovalskem snovanju
Urška Stanković Elesini je redna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti UL, ki ima bogate izkušnje z uvajanjem IKT in sodobnih pedagoških pristopov v visokošolsko poučevanje. Sodelovala je pri projektih digitalnega opismenjevanja ter uvajanju spletnih učilnic, hkrati pa je aktivno prispevala k implementaciji orodij, kot so MS Teams in Zoom, zlasti v času epidemije. Organizirala in izvajala je številne delavnice za pedagoge in študente (tako v živo kot na daljavo), kjer je spodbujala uporabo digitalnih orodij (npr. Zotero, Mendeley) ter inovativnih učnih pristopov. Njeno delo vključuje tudi razvoj podpornih sistemov za učitelje in študente, vodenje projektov s področja digitalizacije ter uvajanje sodobnih tehnoloških rešitev v pedagoški proces. Posebno pozornost namenja refleksiji in izboljševanju poučevanja na podlagi povratnih informacij študentov. Svoje znanje aktivno deli s kolegi preko delavnic, internih svetovanj in mentorskega dela ter vzpostavitve podpore. Kot multiplikatorka vidi svojo vlogo predvsem v nadaljnjem razvoju in širjenju dobrih praks, spodbujanju medpredmetnega sodelovanja, uvajanju novih orodij in metod ter individualni podpori pedagogom pri smiselni rabi IKT v poučevanju.
Izziv – smiselna in pedagoška integracija generativne umetne inteligence v učni proces
Glavni izziv, s katerim se multiplikatorka sooča, je smiselna in pedagoško utemeljena integracija generativne umetne inteligence v učni proces, saj gre za novo področje, kjer še ni ustaljenih praks. Ob tem mora nasloviti tudi vprašanja, kako študente usmeriti k kritični, odgovorni in reflektirani rabi UI, kako ovrednotiti njeno dodano vrednost v primerjavi z realnimi podatki ter kako jo učinkovito vključiti v že obstoječe projektno in heterogeno učno okolje. Skupina študentov je srednje velika, a še obvladljiva; je heterogena, saj študenti prihajajo z različnimi predznanji, a ravno to, predmet tudi obogati.
Rešitev – postopna, premišljena in reflektirana uvedba generativne umetne inteligence v učni proces
Rešitev je postopna, premišljena in reflektirana uvedba generativne umetne inteligence v učni proces skozi pilotni projekt, kjer je uporaba UI jasno didaktično umeščena v posamezne faze oblikovalskega snovanja. Študenti UI uporabljajo kot podporno orodje (npr. za simulacijo uporabnikov, razvoj idej), hkrati pa njene rezultate kritično primerjajo z realnimi podatki in lastnimi ugotovitvami. Ključen del rešitve je tudi vodenje refleksije o uporabi UI, s čimer se razvija odgovorna in smiselna raba tehnologije, ter sprotno prilagajanje pristopa na podlagi izkušenj in podpore (npr. Center Digitalna UL).
Kako bo potekalo delo pri posodobljenem predmetu?
Delo pri posodobljenem predmetu Inovacijski management (IM) bo potekalo projektno in fazno po metodi oblikovalskega snovanja, z nadgradnjo v obliki premišljene uporabe generativne umetne inteligence.
V uvodnem delu bodo študenti uporabljali genUI za raziskovanje uporabnikov, kjer bo UI v vlogi simuliranega predstavnika ciljne skupine omogočala izvedbo intervjujev in preverjanje idej. Pridobljene vpoglede bodo kritično primerjali z realnimi podatki.
V nadaljnjih fazah (razvoj ideje, prototipiranje) bodo genUI uporabljali kot podporno orodje pri ustvarjanju, pri čemer bodo sami odločali o načinih uporabe. Ves čas bo poudarek na refleksiji, kjer bodo študenti analizirali, kako in zakaj so UI uporabili ter kakšno vrednost jim je prinesla.
Predmet bo potekal kombinirano (pretežno v živo, delno na daljavo), vključeval bo skupinsko delo, uporabo digitalnih orodij ter praktično projektno delo, usmerjeno v razvoj kreativnosti, samostojnosti in kritičnega mišljenja.
Vloga digitalnih tehnologij
Digitalne tehnologije imajo v predmetu podporno in razvojno vlogo, pri čemer je poudarek na njihovi smiselni in inovativni rabi v učnem procesu. Študenti uporabljajo različna digitalna orodja (npr. Figma, Adobe, Blender) za razvoj projektov, nadgradnja pa vključuje tudi generativno umetno inteligenco kot orodje za raziskovanje uporabnikov, generiranje idej in podporo pri oblikovanju rešitev. Posebnost je v tem, da UI ni uporabljena zgolj tehnično, temveč kot sredstvo za spodbujanje kritičnega mišljenja, refleksije in primerjave z realnimi podatki, s čimer študenti razvijajo odgovorno in premišljeno uporabo sodobnih tehnologij.
Zakaj je ta pristop zanimiv tudi za druge pedagoge?
Ta pristop je zanimiv za druge pedagoge, ker ponuja konkreten in prenosljiv model smiselne uporabe generativne umetne inteligence v poučevanju, ki presega zgolj tehnično rabo orodij. Poudarja, kako lahko UI podpira aktivno, projektno in problemsko učenje, hkrati pa razvija kritično mišljenje, refleksijo in odgovorno rabo tehnologije.
Poleg tega je pristop fleksibilen in ga je mogoče prilagoditi različnim predmetom, saj temelji na jasni didaktični umestitvi UI v učni proces. Pedagogom nudi tudi vpogled v to, kako kombinirati obstoječe metode z novimi tehnologijami ter kako študente voditi pri razumevanju prednosti in omejitev umetne inteligence v stroki.