VR simulacije za učenje svetovanja pacientom v farmacevtski praksi

Nejc Horvat je docent na Fakulteti za farmacijo, ki v poučevanje že več let sistematično vključuje IKT in inovativne pedagoške pristope. Na članici je sodeloval pri vpeljavi spletne učilnice Moodle z izvedbo delavnic in svetovanje pedagogom, še vedno pa opravlja tudi vlogo koordinatorja uporabe Moodla na članici. Prav tako je sodeloval pri uvedbi glasovalnega sistema Slido za aktivno vključevanje študentov, sodelavcem pa je predstavljal tudi orodja, ki so jim na voljo v okviru UL. S Centrom Digitalna UL je pred leti sodeloval v pilotnih posodobitvah študijskih predmetov, deloval je v skupnosti multiplikatorjev za didaktično uporabo IKT, bil pa je vključen tudi v projekt ULTRA 9.01 »Izobraževalni ekosistem za razvoj digitalnih kompetenc pedagogov in študentov«.

V prihodnje želi kot multiplikator na članici deliti izkušnje z uporabo Moodla, Slida, simulacij, VR simulacij in drugih orodij ter pomagati pri pripravi gradiv in evalvaciji učinkov na študente. Svoje znanje je pripravljen deliti na delavnicah in različnih dogodkih, prav tako pa želi spodbujati premišljeno in pedagoško utemeljeno rabo novih tehnologij na članici in celotni UL.

Izziv – priprava študentov na kompleksne in nepredvidljive komunikacijske situacije v realnem lekarniškem okolju

Izvajalec se sooča z izzivom, kako študentom farmacije v varnem učnem okolju omogočiti izkušnjo zahtevnih situacij pri srečanju s strankami (npr. bolnik s kronično boleznijo, starejši pacient, zaskrbljen starš), ki jih je v klasični predavalnici težko načrtno in ponovljivo izvajati. V tradicionalnem učnem procesu namreč primanjkuje možnosti, da bi študenti večkrat zapored preizkusili različne scenarije ter se poglobili v odzive, ki jih zahtevajo kompleksne in nepredvidljive komunikacijske situacije. Prav tako je izziv zagotoviti ponovljivost in sistematičnost izobraževanja, saj so realni primeri pogosto odvisni od trenutnih okoliščin in naključij, kar omejuje možnosti poglobljenega učenja ter refleksije.

Rešitev – ustvarjanje VR scenarijev za učenje svetovanja pacientom

Rešitev je razvoj in pilotna uvedba VR scenarijev , zasnovanih na realnih primerih iz slovenske farmacevtske prakse. Izvajalec prevzame vlogo soustvarjalca učnega okolja, ki povezuje strokovno znanje, didaktično zasnovo in digitalno tehnologijo v celovit učni model. S tem se študentom omogoči ponovljivo, varno in poglobljeno izkušnjo reševanja izzivov v lekarniškem okolju, kjer lahko preizkušajo različne komunikacijske strategije ter se učijo iz napak. Scenariji vključujejo raznolike situacije, kot so polifarmakoterapija, težave z adherenco ter delo z zaskrbljenimi svojci, kar spodbuja razvoj ključnih veščin svetovanja pacientom. Takšen pristop omogoča zlitje teorije in prakse, hkrati pa podpira kreativnost pri reševanju kompleksnih in nepredvidljivih situacij. Digitalna tehnologija tako postane orodje za poglobljeno učenje, saj študentom nudi možnost interaktivne refleksije ter samostojnega in skupinskega razvoja kompetenc.

Kako bo potekalo delo pri posodobljenem predmetu?

Delo pri predmetu bo potekalo v večfaznem učnem ciklu:

  • uvodna razlaga teorije in priprava na scenarij,
  • individualna VR izkušnja, kjer študent prevzame vlogo farmacevta,
  • soočanje z različnimi tipi pacientov in odločitvami z več možnimi izidi,
  • vodena refleksija in skupinska analiza izkušnje.

Takšna zasnova omogoča povezovanje teorije, izkustvenega učenja in refleksije.

Vloga digitalnih tehnologij

Digitalne tehnologije (VR očala Meta Quest 3 in programska oprema VTS Editor) se uporabljajo za ustvarjanje virtualnega lekarniškega okolja z možnostjo odločanja in sprotne povratne informacije. Inovativnost pristopa je v tem, da tehnologija ni cilj sama po sebi, temveč orodje za poglobljeno učenje komunikacije in strokovnega odločanja.

Zakaj je ta pristop zanimiv tudi za druge pedagoge?

Pristop je prenosljiv na druga strokovna področja, kjer so pomembne:

  • komunikacijske veščine,
  • delo z ljudmi v nepredvidljivih situacijah,
  • učenje na napakah brez realnega tveganja.

Primer kaže, kako je mogoče obstoječo digitalno infrastrukturo uporabiti bolj celostno in didaktično premišljeno.