Pogosta vprašanja

Študentka, študent (v nadaljevanju študent) je oseba, ki je vpisana v študijski program za pridobitev izobrazbe na podlagi razpisa za vpis. Status študenta se izkazuje s podatkom v evidenci iz 164. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25, v nadaljevanju ZViS-1) in s študentsko izkaznico.

V skladu s Statutom UL se na vzporedni študij lahko vpiše študent prve, druge ali tretje stopnje. Študent študija prve stopnje ali enovitega magistrskega študija se lahko vzporedno vpiše v drug študijski program po uspešno končanem prvem letniku, če izpolnjuje pogoje za vpis na vzporedni študij.

 V skladu s Študijskim redom UL vpis na vzporedni študij (1. stopnja ali enoviti mag. program) ni mogoč po zaključku zadnjega letnika ali v času dodatnega leta (absolventa). Študent druge ali tretje stopnje se lahko v skladu s Študijskim redom UL vpiše na vzporedni študij brez omejitev. Možnost vpisa na vzporedni študij v času dodatnega leta je za študente druge in tretje stopnje v postopku usklajevanja z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije (v nadaljevanju MVZI).

Glede vzporednega študija svetujemo spremljanje relevantnih pravnih aktov, saj bo zaradi novega ZViS-1 prišlo do spremembe Statuta UL, ki bo uredil tudi vprašanja v zvezi z vzporednim študijem.

Šolnine na vzporednem študiju se ne zaračuna v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZViS-1.

Vzporedni študij pomeni časovno hkratni študij vsaj po dveh študijskih programih na Univerzi v Ljubljani. V primeru študija na drugi univerzi ne gre za vzporedni študij.

Glede vzporednega študija svetujemo spremljanje relevantnih pravnih aktov, saj bo zaradi novega ZViS-1 prišlo do spremembe Statuta UL, ki bo uredil tudi vprašanja v zvezi z vzporednim študijem.

Vpis na vzporedni študij (1. stopnja ali enoviti mag. program) ni mogoč po zaključku zadnjega letnika ali v času dodatnega leta (absolventa). Študent druge ali tretje stopnje se lahko v skladu s Študijskim redom UL vpiše na vzporedni študij brez omejitev. Za študente druge in tretje stopnje je možnost vpisa na vzporedni študij v času dodatnega leta v postopku usklajevanja z MVZI.

Glede vzporednega študija svetujemo spremljanje relevantnih pravnih aktov, saj bo zaradi novega ZViS-1 prišlo do spremembe Statuta UL, ki bo uredil tudi vprašanja v zvezi z vzporednim študijem.

Šolnine na vzporednem študiju se ne zaračuna v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZViS-1.

Da. Šolnina na vzporednem študiju se ne zaračuna v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZViS-1.

Študent druge stopnje se lahko v skladu s Študijskim redom UL vpiše na vzporedni študij brez omejitev. Možnost tovrstnega vpisa je v postopku usklajevanja z MVZI.

Glede vzporednega študija svetujemo spremljanje relevantnih pravnih aktov, saj bo zaradi novega ZViS-1 prišlo do spremembe Statuta UL, ki bo uredil tudi vprašanja v zvezi z vzporednim študijem.

Šolnina na vzporednem študiju se ne zaračuna v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZViS-1.

Študent tretje stopnje se lahko v skladu s Študijskim redom UL vpiše na vzporedni študij brez omejitev. Možnost tovrstnega vpisa je v postopku usklajevanja z MVZI.

Glede vzporednega študija svetujemo spremljanje relevantnih pravnih aktov, saj bo zaradi novega ZViS-1 prišlo do spremembe Statuta UL, ki bo uredil tudi vprašanja v zvezi z vzporednim študijem.

Šolnina na vzporednem študiju se ne zaračuna v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZViS-1.

Šolnina se za en vzporedni redni študij na isti stopnji, prvi ali drugi stopnji, ki se izvaja kot javna služba, financirana iz javnih virov, ne zaračuna, kadar se študent v vzporedni študijski program vpiše do začetka zadnjega letnika prvega študijskega programa, po katerem je redno napredoval in v katerega je bil redno vpisan.

Šolnino plačuje v skladu z določili Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani (dostopen na: https://www.uni-lj.si/studij/cenik-storitev-za-studente).

Šolnina se za en vzporedni redni študij na isti stopnji, prvi ali drugi stopnji, ki se izvaja kot javna služba, financirana iz javnih virov, ne zaračuna, kadar se študent v vzporedni študijski program vpiše do začetka zadnjega letnika prvega študijskega programa, po katerem je redno napredoval in v katerega je bil redno vpisan.

Status študenta se ohrani, dokler je študent vpisan v (vsaj en) letnik oz. dodatno leto študijskega programa. Tudi če na enem študiju prekine študij, na drugem pa redno napreduje, ima tam status študenta. Enako velja, če matični študij zaključi, vzporednega pa še zaključuje. Študent se lahko tudi odloči, da bo en študij opustil in dokončal samo drugega (ne glede na to, kateri je bil najprej "matični" študij).

Ker gre pri vzporednem študiju za dva popolnoma ločena študijska programa, ima študent po mnenju UL na obeh programih vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, kar pa je še v postopku usklajevanja z MVZI.

Glede vzporednega študija svetujemo spremljanje relevantnih pravnih aktov, saj bo zaradi novega ZViS-1 prišlo do spremembe Statuta UL, ki bo uredil tudi vprašanja v zvezi z vzporednim študijem.

Šolnina na vzporednem študiju se ne zaračuna v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZViS-1.

To določata 137. člen ZViS-1 in Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga vsako leto sprejme Upravni odbor Univerze v Ljubljani.

Status študenta velja do izteka študijskega leta (do 30. 9.). Študent pa se lahko po zaključku študija na prvi ali drugi stopnji študentskemu statusu tudi odpove.

Na tretji stopnji študentu status preneha z zaključkom študija oziroma eno leto po zaključku zadnjega semestra študijskega programa (tretji odstavek 93. člena Statuta UL).

V skladu s 116. členom ZViS-1 status študenta preneha, če se študent izpiše iz študijskega programa. To pomeni, da študent z dnem izpisa izgubi status študenta in nanj vezane pravice (npr. zavarovanje, subvencionirana prehrana, delo prek študentskega servisa …). Prav tako študent izgubi status z dnem izključitve.

Vendar statusa ne izgubi študent, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program (5. odstavek 116. člena ZViS-1). V tem primeru se mora študent izpisati šele, ko prejme sklep o rezultatu izbirnega postopka, da je sprejet v nov študijski program. Glede uskladitve izpisa in vpisa naj se študent obrne na referata obeh članic UL.

V nov študijski program na prvi ali drugi stopnji se lahko študent vpiše šele, ko se iz prejšnjega programa izpiše. V skladu s 5. odstavkom 116. člena ZViS-1 študent ohrani status, če se iz študijskega programa izpiše zato, da bi se prepisal na nov študijski program. Za podrobnejše informacije se pred izpisom študent obrne na referata obeh članic UL.

Določila o vračilu plačane šolnine so določena v Pravilniku o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL. Praviloma^[*] je študent dolžan plačati del šolnine, kadar se pred zaključkom študijskega leta izpiše, in sicer: 10 ℅ pogodbene šolnine, če se nepreklicno izpiše do 31. 10. tekočega leta oz. v 15 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma 55 ℅ pogodbene šolnine za letnik, v katerega je vpisan, če se nepreklicno izpiše do konca prvega semestra.

V skladu s 57. členom ZViS-1 se za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.

*Za natančno določilo glede vračila šolnine naj študent preveri Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL, veljaven za ustrezno študijsko leto oziroma se obrne na referat članice.

Status študenta z zaposlitvijo ne preneha. Z zaposlitvijo prenehajo določene pravice, vezane na študentski status (npr. subvencionirana prehrana, prevoz, bivanje v študentskem domu itd.).

Članice v svojih pravilih določijo pogoje za menjavo načina študija.

Vpis v višji letnik drugega študijskega programa pomeni, da je študent izkoristil pravico do spremembe študijskega programa ali smeri.

Slednje izhaja iz 27. točke prvega odstavka 3. člena ZViS-1, ki določa, da je sprememba študijskega programa vpis v prvi letnik ali višji letnik drugega študijskega programa za pridobitev izobrazbe ali njegove smeri po tem, ko je bil študent ali študentka že vpisan v predhodni študijski program ali smer na isti stopnji.

Študentu, ki se vpiše v višji letnik drugega študijskega programa, pripada pravica do dodatnega leta v skladu z drugim odstavkom 116. člena ZViS-1.

Za preverbo pravic se lahko študent obrne na naslov: podpora-evs.mvzi@gov.si.

Študent lahko spremeni študijski program/smer (brez omejitve) in lahko ponavlja enkrat na vsaki stopnji (druga in tretja alineja 111. člena ZViS-1).

 V skladu s petim odstavkom 137. člena ZViS-1 se šolnina študentom zaračuna tudi, če še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in so že izrabili pravico iz druge ali tretje alineje prvega odstavka 111. člena tega zakona, razen če se vpišejo v višji letnik, kot so že bili vpisani na isti stopnji študija.

Da, ponavljati je mogoče tudi zadnji letnik študija, kar velja za vse tri stopnje študija, ne more pa se ponavljati dodatnega leta.

Je napredovanje v višji letnik brez vmesnih prekinitev, tudi brez ponavljanja letnika. Vključuje tudi hitrejše napredovanje in podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov.

Da (v času 2 let).

Statut UL omogoča študentom, da lahko ob plačilu še dve leti po prekinitvi študija opravljajo obveznosti brez posebne prošnje, zato se šteje, da so ti študenti po pravicah opravljanja študijskih obveznosti, ki jih uveljavljajo na UL, izenačeni s študenti, ki niso prekinili študija.

Za osebo, ki je plačala šolnino in izgubila status študenta, veljajo določbe 21. člena Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani za študijsko leto 2025/2026 (v nadaljevanju Pravilnik). Vsi študentje prve in druge stopnje, ne glede na to, ali za študij plačujejo šolnino ali ne, morajo plačati 4. in 5. opravljanje izpita. V času, ko jim je dovoljeno opravljanje obveznosti (2 leti) torej lahko glede študija pridejo v povsem enako situacijo kot študenti, ki študija niso prekinili:

• opravijo vse pogoje za napredovanje v višji letnik,
• opravijo pogoje za izjemni vpis v višji letnik,
• opravijo pogoje za ponavljanje letnika, če jih program ima.

Študent torej lahko v času opravljanja obveznosti koristi enake pravice iz študija, kot jih koristi študent, ki ni prekinil študija, tudi pravico do ponavljanja letnika.

S šolnino za letnik študent plača opravljanje vseh študijskih obveznosti letnika, v katerega je vpisan in za katerega je plačal šolnino, in za največ tri možnosti opravljanja vsakega izpita oziroma za največ dve možnosti opravljanja izpitov na doktorskem študiju.

Študentu se lahko status podaljša iz upravičenih razlogov (3. odst. 116. člena ZViS-1), če:

• ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• se med študijem ne vpiše v naslednji letnik.

Upravičeni razlogi (drugi odstavek 126. člen Statuta UL) so na primer: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom. Za tuje študente prvega letnika študija, ki jim slovenščina ne predstavlja maternega jezika, se lahko kot upravičen razlog upošteva učenje slovenščine.

Status študenta se lahko iz upravičenih razlogov podaljša tudi v zadnjem letniku študija in tudi v času dodatnega leta, kar velja za vse tri stopnje študija in tudi za enovite magistrske študijske programe.

Status študenta se iz upravičenih razlogov lahko podaljša samo, če v predhodnem letu (oz. letu, ko odda vlogo za podaljšanje) študent študija ni prekinil.

Status se lahko študentu podaljša le enkrat in največ za eno študijsko leto.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.

Kot upravičen razlog iz 116. člena ZViS-1 se šteje tudi status študenta s posebnimi potrebami ali status študenta s posebnim statusom. Status se lahko iz upravičenih razlogov podaljša le enkrat in največ za eno študijsko leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka. Za uveljavljanje podaljšanja statusa zaradi starševstva mora študent postati starš v času, ko ima »aktiven« status študenta (v času otrokovega rojstva ne sme prekiniti študija).

Pravilo: uveljavljanje materinstva/očetovstva samo neposredno po študijskem letu rojstva otroka.

Izjemoma: šele 2. študijsko leto po rojstvu otroka z upoštevanjem časa rojstva in že izpolnjenih obveznosti za vpis v višji letnik. Primer: v študijskem letu 2016/2017, točno v mesecu avgustu ali septembru, študentka rodi. Ker je opravila vse obveznosti za vpis v višji letnik, se v študijskem letu 2017/2018 vpiše v 2. letnik prve stopnje. Omogoči se ji podaljšanje statusa v študijskem letu 2018/2019.

Status zaradi očetovstva/materinstva se lahko podaljša tudi v zadnjem letniku študija in tudi v času dodatnega leta, kar velja za vse tri stopnje študija in tudi za enovite magistrske študijske programe.

Dvojčki: Študentu se lahko status podaljša za 2 leti. Študent lahko to pravico izkoristi, ali pa ne. Navedeno pomeni, da bo lahko študent naredil vse obveznosti v prvem podaljšanju leta in drugega podaljšanja ne bo izkoristil oz. ne bo želel izkoristiti.

Pravico lahko hkrati koristita tako študentka (mama) kot tudi študent (oče), torej oba starša, neodvisno drug od drugega.

Da, vendar mora plačati šolnino (7. odstavek 137. člena ZViS-1). Za vse informacije glede vpisa po izpisu se lahko študent obrne na članico, iz katere se je izpisal.

Študent se lahko pritoži, če prejme zavrženo (npr. če je vloga nepopolna ipd.) ali zavrnjeno (če se vsebinsko zavrne) vlogo.

Pritožbo lahko vloži na naslednji način:

• če študent prejme sklep brez obrazložitve, mora v 3 delovnih dneh vložiti zahtevo za izdelavo obrazloženega sklepa. Pritožbo lahko vloži najpozneje v 8 delovnih dneh od vročitve obrazloženega sklepa, pri organu, ki je sklep izdal;
• če sklep že vsebuje obrazložitev, se študent lahko takoj pritoži, najpozneje pa v 8 delovnih dneh od vročitve obrazloženega sklepa, pri organu, ki je sklep izdal (npr. dekan, komisija, senat).                                                                                                                                 

Razlogi, zaradi katerih se lahko vloži pritožba, so določeni v 106. členu Statuta Univerze v Ljubljani.

Organ, ki odloča o pritožbi, je naveden v obrazloženem sklepu (v pouku o pravnem sredstvu).