Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo

Diplomanti študijskega programa Glasbena pedagogika so usposobljeni za samostojno izvajanje glasbene vzgoje in zborovskega petja na osnovnošolski in srednješolski ravni splošnega izobraževanja ter programov na predšolski in osnovnošolski ravni v glasbenem šolstvu. Prav tako so usposobljeni za samostojno načrtovanje in izvajanje programov za druge ciljne skupine v neformalnem izobraževanju ter za sodelovanje v timskem delu z učitelji, starši in drugimi strokovnimi delavci. V programu študentje pri obveznih modulih in predmetih usvojijo široko paleto znanj, spretnosti in veščin iz glasbene pedagogike, glasbene produkcije, glasbene reprodukcije in glasbene zgodovine. Pri izbirnih predmetih jih razširjajo in poglabljajo skladno s svojimi interesi in nadaljnjimi usmeritvami. Diplomanti Glasbene pedagogike se usposobijo tudi za kritično vrednotenje formalnega in neformalnega vzgojno-izobraževalnega dela ter za komuniciranje z otroki, mladostniki in odraslimi. Program se glede kompetenc delno prekriva s programom Glasbeno-teoretska pedagogika. Razlikuje pa se v tem, da imajo diplomanti programa Glasbeno-teoretska pedagogika bistveno večji poudarek na glasbenoteoretičnih znanjih, ki so potrebna za poučevanje glasbenoteoretičnih predmetov na srednji stopnji glasbenega šolstva, diplomanti programa Glasbena pedagogika pa večji poudarek na glasbeni vzgoji v vertikali splošnega šolstva (osnovna šola, gimnazije) ter izvajanju predšolskih programov ter pouka nauka o glasbi in solfeggia na nižji stopnji.

Magistrski študijski program Glasbena pedagogika je zasnovan tako, da skupaj s prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Glasbena pedagogika tvori celoto, ki obsega skupaj 300 ECTS in izpolnjuje vse pogoje za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev.

Smeri:

• Kompozicija in glasbena teorija
• Orkestrsko dirigiranje
• Zborovsko dirigiranje
• Petje
• Klavir
• Orgle
• Harmonika
• Čembalo
• Kitara
• Harfa
• Violina
• Viola
• Violončelo
• Kontrabas
• Flavta
• Oboa
• Klarinet
• Fagot
• Saksofon
• Trobenta
• Rog
• Pozavna
• Tuba
• Tolkala
• Kljunasta flavta
• Sakralna glasba 

Cilj programa je usposobiti diplomante za delovanje na umetniškem področju v glasbi. Študijski program je umetniški. Diplomanti so usposobljeni za umetniške poklice v poustvarjalnosti in/ali ustvarjalnosti ter ob pridobitvi pedagoško-andragoške izobrazbe tudi za poučevanje v glasbenem in/ali splošnem šolstvu. Program je sestavljen iz 26 smeri, med katerimi ima zaradi povsem jasnih kompetenc, ciljev, vsebine in poklicne usmerjenosti vsaka značilnosti samostojnega programa. Vsem smerem je skupna glasbena umetnost, zato je program tako tudi poimenovan. Zaradi jasnejše opredelitve imajo smeri strokovne naslove.

Smeri:

• Kompozicija in glasbena teorija
• Dirigiranje
• Sakralna glasba

Diplomanti študijskega programa so usposobljeni za samostojno poučevanje glasbenoteoretičnih predmetov v srednjem in osnovnem glasbenem šolstvu ter na srednješolski ravni splošnega izobraževanja. Prav tako so usposobljeni za samostojno načrtovanje in izvajanje programov za druge ciljne skupine v neformalnem izobraževanju ter za sodelovanje v timskem delu z učitelji, starši in drugimi strokovnimi delavci. V programu študentje pri obveznih modulih in predmetih usvojijo široko paleto znanj, spretnosti in veščin iz glasbene teorije, glasbene pedagogike, glasbene produkcije, glasbene reprodukcije in glasbene zgodovine. Pri izbirnih predmetih jih razširjajo in poglabljajo skladno s svojimi interesi in nadaljnjimi usmeritvami.

Diplomanti Glasbeno-teoretske pedagogike se usposobijo tudi za kritično vrednotenje formalnega in neformalnega vzgojno-izobraževalnega dela ter za komuniciranje z otroki, mladostniki in odraslimi.

Program se glede kompetenc delno prekriva s programom Glasbena pedagogika. Razlikuje pa se v tem, da imajo diplomanti tega programa bistveno večji poudarek na glasbenoteoretičnih znanjih, ki so potrebna za poučevanje glasbenoteoretičnih predmetov na srednji stopnji glasbenega šolstva, diplomanti programa Glasbena pedagogika pa večji poudarek na predšolski vzgoji in osnovnošolskem splošnem glasbenem izobraževanju in vzgoji. Program vsebuje potrebnih 60 ECTS pedagoških vsebin.

Smeri:

• Petje
• Klavir
• Orgle
• Harmonika
• Čembalo
• Kitara
• Harfa
• Violina
• Viola
• Violončelo
• Kontrabas
• Flavta
• Oboa
• Klarinet
• Fagot
• Saksofon
• Trobenta
• Rog
• Pozavna
• Tuba
• Tolkala
• Kljunasta flavta

Cilji programa so usposobiti diplomante za delovanje na glasbenopedagoškem področju svoje smeri ter delovanje na poustvarjalnem umetniškem področju predvsem kot komorni glasbeniki, zborovski pevci, voditelji šolskih ansamblov itd. Študijski program je pedagoški in umetniški. Diplomanti so usposobljeni za pedagoški poklic v svoji smeri v osnovnem in srednjem glasbenem šolstvu. Prav tako so usposobljeni za poustvarjalno umetniško izražanje v svoji smeri. Program je sestavljen iz 22 smeri, med katerimi ima zaradi povsem jasnih kompetenc, ciljev, vsebine in poklicne usmerjenosti vsaka značilnosti samostojnega programa. Vsem smerem sta skupna instrumentalna oziroma pevska pedagogika in glasbena umetnost. Zaradi jasnejše opredelitve imajo smeri strokovne naslove. Glavna teža programa (četrtina kreditov) je na glavnih predmetih, po katerih se poimenuje tudi posamezna smer programa. Program vsebuje potrebnih 60 ECTS pedagoških vsebin.