Dramaturgija in scenske umetnosti na drugi stopnji je usposobljenost magistrov za delo pri izvedbi zahtevnih znanstvenih, strokovnih in umetniških projektov.
Drugostopenjski program nadaljuje prvostopenjski program Dramaturgija in scenske umetnosti, na katerem dobijo študentje vsa potrebna teatrološka znanja, ki jih usposabljajo tako za opravljanje praktičnih dramaturških opravil v gledaliških in sorodnih ustanovah, na radiu, pri filmu in televiziji, za teoretično-raziskovalno in arhivsko delo v gledaliških in njim sorodnih institucijah, ter osnovna znanja, ki so potrebna za pisanje različnih dramskih besedil, od umetniških (različne dramske zvrsti) do drugih kritičnih in publicističnih člankov za strokovno javnost in množične medije, le da je na drugi stopnji poudarek na samostojnem znanstvenem, strokovnem in umetniškem delu oziroma ustvarjanju.
Dramaturški profil magistra/magistrice dramaturgije in scenskih umetnosti je zasnovan intenzivno in poglobljeno ter omogoča ustvarjalne povezave z drugimi strokovnimi in umetniškimi profili oz. sodelavci v umetniški produkciji tako v gledališču, na radiu, na televiziji in pri filmu kot tudi v drugih (denimo tiskanih) medijih. Teatrološko znanje dramaturga je mednarodno primerljivo in ustreza evropskim standardom za omenjeno področje.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V program se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno opravil preizkus posebne nadarjenosti za drugostopenjski magistrski študij Dramaturgije in scenskih umetnosti. Pogoj za pristop k preizkusu posebne nadarjenosti je v predpisanem roku predložena pisna naloga, ki jo sestavljata:
- zaokrožena obravnava izbranega umetniškega dela, pojava ali pojma s področja scenskih umetnosti (v obsegu od 20.000 do 30.000 znakov s presledki) ali dramaturška razčlemba izbranega dramskega besedila, ki vključuje tudi konceptualno zasnovo njegove uprizoritve (v enakem obsegu),
in
- dramsko besedilo (v obsegu od 30.000 do 90.000 znakov s presledki) ali dramatizacija oziroma priredba literarnega dela (v enakem obsegu).
Preizkus posebne nadarjenosti obsega:
- zagovor pisne naloge iz prvega odstavka te točke,
- preizkus širše jezikovne razgledanosti,
- pogovor, v katerem komisija poleg splošne razgledanosti preveri tudi kandidatovo poznavanje klasičnih in pomembnih modernih dramskih besedil, njegovo pojmovanje funkcije umetnosti in kulture ter seznanjenost z aktualno gledališko produkcijo.
V program se, potem ko je uspešno opravil preizkus posebne nadarjenosti, lahko vpiše študent, ki je končal:
študijski program prve stopnje z ustreznih umetniških oz. strokovnih področij humanistike in družboslovja (še posebej s področij dramaturgije, študijev scenskih oz. uprizoritvenih umetnosti, teatrologije, primerjalne književnosti, ipd.),
študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti določi Senat UL AGRFT glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih opravijo z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski študijski program.
V program se lahko vpiše tudi kandidat, ki je končal enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah a) in b) v tujini in uspešno opravil preizkus posebne nadarjenosti za drugostopenjski magistrski študij na UL AGRFT.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo preizkus posebne nadarjenosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na:
| uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti, ki vključuje tudi oceno pisne naloge | 70 % točk |
| povprečna skupna ocena prvostopenjskega oz. dodiplomskega študija | 10 % točk |
| ocena diplomskega dela prvostopenjskega oz. dodiplomskega študija | 10 % točk |
| študijski in strokovni dosežki, povezani s programom, ki ga vpisuje, objave, uprizoritve, priznanja, nagrade, dosežene pred vpisom v program | 10 % točk |
Smeri:
Diplomant po zaključenem magistrskem študijskem programu druge stopnje Dramska igra obvladuje vire iger ter načela različnih iger glede na čas in prostor civilizacije, kulture, družbe, zgodovine, politike ter njihov odnos z različnimi področji umetnosti, posebej gledališkimi in filmskimi.
Diplomanti pridobijo širši in bolj poglobljen vpogled v slovenski gledališki prostor, oziroma kritično oceno le-tega in obenem strokovno primerjavo s trenutnimi gledališkimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini. Teme magistrskih raziskav omogočajo preverjanje dosedanjih znanj in védenj ter poglabljanje v metje oziroma v njegove družbene, zgodovinske ali splošno kulturne povezave z drugimi umetnostnimi področji in njihovimi posebnostmi. Odpirajo možnosti za posameznikovo in skupinsko raziskavo igralskih potencialov in s tem vzpostavljanje področja za trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo, za analizo okoliščin in sprememb v psihofizični strukturi igralca pri prehajanju iz stvarnega sveta v fiktivni prostor igre, odra in uprizarjanja, za raziskovanje medsebojnega vpliva umetnosti oziroma igre in gledališča ter občinstva in družbe itd.
Študij se konča z dokumentirano objavo izhodišč in preskusov umetniških teoretičnih in/ali praktičnih vidikov dramske igre.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Dramska igra se lahko vpiše kdor je:
uspešno opravil preizkus posebne nadarjenosti in
kdor je končal:
- štiriletni študijski program na UL AGRFT, ali
- enakovredno izobraževanje na tujem ali domačem visokošolskem zavodu ali
- triletni študijski program prve stopnje dramske igre, gledališke režije, igre z lutko in podobno, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali v programih za izpopolnjevanje. O priznanju odloča Senat UL AGRFT.
V skladu s 36. členom zakona o visokem šolstvu (Ur. L. RS, št. 32/2012) akademija omogoča kandidatom, ki so zaključili prvostopenjski študijski program, ovrednoten s 180 ECTS, pridobitev dodatnih 60 ECTS, tako da skupaj z drugostopenjskim štud. programom Dramska igra pridobijo skupaj 120 ECTS, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Kandidati z zaključenim prvostopenjskim štud. programom, ovrednotenim s 180 ECTS, ki se prijavijo na študij na drugostopenjskem štud. programu Dramska igra oddajo v referatu za študijske in študentske zadeve prošnjo za pridobitev dodatnih 60 ECTS. Vsako prošnjo obravnava Oddelek za gledališče in radio individualno in kandidatu določi obveznosti glede na njegova predhodna znanja in kompetence. Predlog obravnava Študijske komisija AGRFT in Senat AGRFT, ki kandidatu o obveznostih izda sklep. Kandidat opravlja dodatne obveznosti za pridobitev 60 ECTS v okviru vseživljenskega učenja, o opravljenih obveznostih mu akademija izda potrdilo o opravljenih obveznostih. Kandidat, ki je opravil dodatnih 60 ECTS je na študij dramske igre sprejet, če izpolnjuje tudi ostale pogoje za vpis. Kandidat lahko opravlja preizkus umetniške nadarjenosti pred pridobitvijo dodatnih 60 ECTS točk.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrski študijski program v primeru omejitve vpisa se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu določenem s študijskim programom in opravljen preizkus posebne nadarjenosti, in sicer:
- uspeh dodiplomskega študija: 10 %
- preizkus posebne nadarjenosti: 90%.
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Filmski in televizijski študiji je usposobljenost diplomantov za strokovno delo pri analiziranju, komentiranju in izboljševanju razmer v našem avdiovizualnem sektorju, pri načrtovanju in izvajanju pedagoško-raziskovalnega in upravljavskega dela.
Poklici publicistov, pedagogov in upravljavcev so ustvarjalni, predvidevajo pa nujnost vsestranskih psihofizičnih sposobnosti in izjemno komunikativnost. Ključna posebnost programa je v dejstvu, da obravnava filmsko in medijsko problematiko v tesni povezavi s proučevanje filmske ustvarjalne prakse in estetike.
Ta program torej ni namenjen ustvarjalcem, ampak »teoretikom«, pedagogom, raziskovalcem, publicistom in kritikom ter »politikom«, to je upravljavcem.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V program se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno opravil preizkus posebne nadarjenosti za drugostopenjski magistrski študij Filmski in televizijski študiji in ob opravljanju preizkusa predložil načrt (dispozicijo) magistrskega dela ter končal:
V program se lahko vpiše tudi kandidat, ki je končal enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah a) in b), v tujini in je uspešno opravil preizkus posebne nadarjenosti za drugostopenjski magistrski študij filmskih in televizijskih študij na UL AGRFT in ob opravljanju preizkusa predložil načrt (dispozicijo) magistrskega dela. Načrt (dispozicija) magistrskega dela je pisna naloga, ki predstavi ključna vsebinska in teoretska izhodišča za magistrsko delo, ki ga študent želi ustvariti v okviru drugostopenjskega magistrskega študija. Načrt mora obsegati najmanj 5000 znakov, lahko pa vsebuje tudi pisne, slikovne ali avdiovizualne priloge.
S preizkusom posebne nadarjenosti se preveri nadarjenost kandidata, njegove analitične potenciale in kritične spretnosti za drugostopenjski magistrski študij filmskih in televizijskih študij s poudarkom na predloženem načrtu (dispoziciji) magistrskega dela.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo preizkus posebne nadarjenosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na:
| uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti | 80 % točk |
| ocena načrta (dispozicije) magistrskega dela | 15 % točk |
| povprečna skupna ocena prvostopenjskega oz. dodiplomskega študija | 2,5 % točk |
| ocena diplomskega dela prvostopenjskega oz. dodiplomskega študija (če študijski program, ki ga je opravil kandidat, ne obsega diplomskega dela, tudi v tej rubriki šteje povprečna skupna ocena prvostopenjskega oz. dodiplomskega študija) | 2,5 % točk |
Smeri:
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Filmsko in televizijsko ustvarjanje je usposobljenost diplomantov za umetniško in strokovno delo pri izvedbi najzahtevnejših avdiovizualnih (AV) del. Postopek dela se glede na izbrani medij razlikuje v tehnološkem procesu, glavne karakteristike zvrsti, ki jih gojijo AV-mediji, pa so skupne in temeljijo na umetniški izvedbi projekta skozi estetsko in tehnično konceptualizacijo ter realizacijo.
Poklici (režiser, snemalec, montažer, scenarist, producent) so ustvarjalni, predvidevajo pa vsestranske psihofizične sposobnosti in izjemno komunikativnost za naporno in včasih dolgotrajno delo skozi različne faze priprave in realizacije projekta, ki je obenem vezano na delo s soustvarjalci različnih poklicev in profilov.
Program s poudarkom na samostojnem umetniškem ustvarjanju in z dodatnimi smermi glede na prvo stopnjo zaokrožuje študij prve stopnje s širšo paleto ustvarjalnih znanj in vedenj, ki se, v skladu z najboljšimi praksami v Evropi in svetu, prilagajajo dejanskim potrebam filmske, televizijske in nasploh avdiovizualne produkcije po umetniških kadrih. Program temelji na umetniški, ustvarjalni in praktični zasnovi, pripravi in izvedbi umetniških (magistrskih, študijskih) del. Praktični umetniški študij dopolnjujejo strokovni in teoretski predmeti z veliko stopnjo izbirnosti. V del študijskega procesa so pod vodstvom habilitiranih visokošolskih učiteljev vključeni tudi uveljavljeni umetniki, strokovnjaki in specialisti za različna področja AV-medijev. Tako program vsebuje vse potrebne elemente za sledenje tehnološkemu in estetskemu razvoju na avdiovizualnem področju.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V program se lahko vpiše kandidat, ki je
ter ki je končal:
V program se lahko vpiše tudi kandidat, ki je končal enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah a) in b), v tujini in izpolnjuje pogoje, opisane v točkah 1, 2 in 3.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Kandidati dokažejo psihofizične sposobnosti s splošnim zdravniškim spričevalom.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
| Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo preizkus posebne nadarjenosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na: | |
| uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti | 40 % točk |
| ocena načrta (dispozicije) magistrskega umetniškega dela | 50 % točk |
| povprečna skupna ocena prvostopenjskega oz. dodiplomskega študija | 10 % točk |
Smeri:
Namen in cilj študijskega programa je, da študente izobrazi na področju gledališke in radijske realizacije (od koncepta preko izvedbe do postprodukcije) lastnega projekta v profesionalnih produkcijskih razmerah in razmerjih, tako, da se naučijo obvladati praktična in konceptualna znanja za avtorsko kreacijo projekta. Skozi študij razvijajo in izboljšujejo sposobnost analize, interpretacije in evalvacije sodobnih gledaliških teorij in teorij na področju zvočne umetnosti, praks in metodologij dela. Znajo uporabljati in vključevati prakso in teorijo v svoje avtorsko delo, pri čemer razumejo svojo lastno aktivnost skozi raziskovanje in vaje in jo postavljajo v širši kontekst umetniške produkcije. Znajo posredovati in artikulirati svoje ideje, obvladujejo in uspešno kanalizirajo avtorsko kreativnost, ter stremijo k stalnemu revolucioniranju postopkov svojega dela.
Študijski program se povezuje z vsemi umetniškimi študijskimi programi na akademiji, še najbolj pa s programi Dramaturgija in scenske umetnosti, Scensko oblikovanje, Dramske igra, Umetnost giba in Oblike govora.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Gledališka in radijska režija se lahko vpiše:
V skladu s 36. členom Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/2012) akademija omogoča kandidatom, ki so zaključili prvostopenjski študijski program, ovrednoten s 180 ECTS, pridobitev dodatnih 60 ECTS, tako da skupaj z drugostopenjskim štud. programom Gledališka in radijska režija pridobijo skupaj 120 ECTS, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Kandidati z zaključenim prvostopenjskim štud. programom, ovrednotenim s 180 ECTS, ki se prijavijo na študij na drugostopenjskem štud. programu Gledališka in radijska režija oddajo v referatu za študijske in študentske zadeve prošnjo za pridobitev dodatnih 60 ECTS. Vsako prošnjo obravnava Oddelek za gledališče in radio individualno in kandidatu določi obveznosti glede na njegova predhodna znanja in kompetence. Predlog obravnavata Študijska komisija AGRFT in Senat AGRFT, ki kandidatu o obveznostih izda sklep. Kandidat opravlja dodatne obveznosti za pridobitev 60 ECTS v okviru vseživljenjskega učenja, o opravljenih obveznostih mu akademija izda potrdilo o opravljenih obveznostih. Kandidat, ki je opravil dodatnih 60 ECTS, je na študij gledališke in radijske režije sprejet, če izpolnjuje tudi ostale pogoje za vpis. Kandidat lahko opravlja preizkus umetniške nadarjenosti pred pridobitvijo dodatnih 60 ECTS točk.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo preizkus umetniške nadarjenosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na:
| uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti | 90 % točk |
| študijsko povprečje ocen na prvi stopnji | 10 % točk |
Smeri:
Diplomanti po zaključenem magistrskem študijskem programu druge stopnje Oblike govora poznajo in obvladajo temeljne zakonitosti govora nasploh, prav tako pa tudi specifike slovenskega govorjenega jezika. Na teoretični in praktični ravni so pripravljeni za govorno analizo in realizacijo besedila: od fonetične in fonološke razčlembe ter artikulacije in glasovne impostacije do govorne analize (umetniškega ali neumetniškega) besedila in cilja – priprave in uresničitve govornega akta v različnih okoljih.
Študenti dobijo strokovne napotke za pripravo na govorno sporočanje v različnih medijih, s posebnim poudarkom na poznavanju zakonitosti medija in obvladovanju tehničnih zahtev pri govorni realizaciji. Diplomanti so sposobni oblikovati pripravo zapisanega (umetniškega) besedila na govorno izvedbo v pedagoškem procesu, prav tako znajo pripravo kakovostno govorno uresničiti v šolskih okoliščinah.
Diplomanti so sposobni strokovno svetovati pri govornih izvedbah različnih besedil v različnih okoliščinah in interdisciplinarno nadgrajevati svoje znanje glede na področje svojega delovanja. Študenti se seznanijo tudi s temeljnimi načeli znanstvenega raziskovanja govorjenega jezika in z oblikovanjem (pisnih) strokovnih besedil na temo govora. Študenti dobijo širši in bolj poglobljen vpogled v govorno sporočanje oziroma kritično ocenitev le-tega, študij pa omogoča tudi strokovno primerjavo s trenutnimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V študijski program 2. stopnje Oblike govora se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (umetnosti, humanistike ali družboslovja,
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski študijski program; o tem odloča Senat UL AGRFT;
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti, ki obsega:
a) preverjanje jezikovne in kulturne razgledanosti v obliki pogovora,
b) glasno branje odlomka izbranega besedila in pogovor o njem,
c) pisanje kratkega besedila (1 stran) na dano temo.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpis in bo preizkus opravilo več kandidatov, kot je prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti: 90%,
- študijsko povprečje ocen na prvi stopnji: 10%.
Smeri:
Magistrski študijski program druge stopnje Scensko oblikovanje (scenografija in kostumografija) je zasnovan kot interdisciplinarna umetniška forma, povezuje se z različnimi področji, igro, režijo, dramaturgijo, likovno umetnostjo, lučnim oblikovanjem itd., in je sestavni del različnih medijskih zvrsti, prehaja od tradicionalnih pa vse do bolj kompleksnih sporočilnih sistemov. Še posebno v sodobnih hibridnih projektih, ki prestopajo in spreminjajo meje gledališča, plesa, vizualnih umetnosti, glasbe in vsakodnevnega življenja.
Tradicionalno uprizarjanje se vse bolj povezuje z drugimi mediji, ki oblikujejo našo realnost. Scensko oblikovanje zahteva teoretično in praktično obvladovanje obeh, tako umetniškega kot tehničnega področja. Kognitivni proces vsebuje raziskovanje tem, ki se artikulirajo v teoretičnih in praktičnih scenskih in kostumskih rešitvah, dopolnjenih z ustreznimi tehničnimi in umetniškimi podatki produkcije oz. predstavitve – priprava portfelja.
Razvijanje magistrske teze je zadnja faza programa. Vsak študent samostojno in inovativno raziskuje določen problem na nekem umetniško oblikovnem področju, ki ga odobri mentor.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Scensko oblikovanje se lahko vpiše:
a) kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (umetnosti, humanistike ali družboslovja)
ali
b) kdor je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski študijski program; o tem odloča Senat UL AGRFT,
in
kdor je opravil preizkus umetniške nadarjenosti.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo preizkus opravilo več kandidatov, kot je prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti 90 % točk
- uspeh dodiplomskega študija 10 % točk
Smeri:
Magistrski študijski program Umetnost giba omogoča magistrantom kakovosten, poglobljen strokovni vpogled v izvedbo gibnega dogodka, strokovno pripravo na umetnost giba v različnih medijih, s posebnim poudarkom na poznavanju zakonitosti medija in obvladovanju tehničnih in vsebinskih zahtev, v obvladovanju gibne realizacije oziroma kritične ocenitve le-teh in obenem strokovno primerjavo s trenutnimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini.
Študij poglablja tudi znanje o slovenski specifiki gledališkega giba in umetniški rabi plesa nasploh. Po zaključenem študiju programa magistranti poznajo in obvladajo temeljne zakonitosti giba – na teoretični in praktični ravni, so pripravljeni za koreografsko in gibno analizo in aktualizacijo projekta: od dramaturške razčlembe in zgodovinskega vrednotenja do sodobnih konotacij in invencij ter cilja – priprave in uresničitve svoje zamisli.
Magistranti so po zaključku študija pripravljeni na samostojno delo v slovenskem znanstvenem, medijskem in kulturnoumetniškem prostoru. Program upošteva tudi specifičnost slovenskega prostora, ki od magistrantov pričakuje visoko usposobljenost za samostojno delo, edinstvenost zamisli in suverenost subjektivnega ter objektivnega pogleda.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V študijski program 2. stopnje Umetnost giba se lahko vpiše:
a. kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih področij (umetnosti, humanistike ali družboslovja), ali
b. kdor je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski študijski program, o čemer odloča Senat UL AGRFT;
c. kdor je poleg zahtevanih pogojev iz točke a oz. točke b opravil tudi preizkus umetniške nadarjenosti v obliki pogovora (oceno uspešnosti tvorita: 90% uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizične sposobnosti, 10% študijsko povprečje na prvi stopnji.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpoplnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli z slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpis in bo preizkus opravilo več kandidatov, kot je prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na:
- 90% uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti ter
- 10% študijsko povprečje ocen na prvi stopnji.