Temeljni cilj študijskega programa je poglobiti znanja in metode, povezana z naravoslovnimi osnovami in tehnološkimi postopki rastlinske pridelave v neločljivi povezavi s celostnim gospodarjenjem s kmetijskim prostorom in varstvom okolja. Diplomanti pridobijo poglobljena naravoslovna znanja, ki so osnova za sodobne tehnologije kmetijske pridelave in varstva okolja, strokovne kompetence v poljedelstvu in travništvu ter strokovna in metodološka znanja za gospodarjenje s kmetijskim prostorom in varovanje okolja, usposobljeni pa so tudi za znanstvenoraziskovalno delo na teh področjih.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Agronomija se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) akreditiran univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program prve stopnje s področja
ved o življenju oz. biotehniških ved na Biotehniški fakulteti ali drugih fakultetah in univerzah;
b) univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program prve stopnje z drugih strokovnih
področij, ki obsegajo vsaj 180 kreditnih točk po ECTS, če dodatno opravi od 10 do 60
kreditnih točk po ECTS izmed predmetov univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje Kmetijstvo – agronomija, ki jih za vsakega kandidata posebej določi pristojna
študijska komisija Oddelka za agronomijo.
Kandidati lahko dodatne obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem
izpitov pred vpisom v magistrski študij;
c) visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja ved o življenju
oz. biotehniških ved na Biotehniški fakulteti ali drugih fakultetah in univerzah;
d) visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih
področij če dodatno opravi od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS izmed predmetov
univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija, ki jih za
vsakega kandidata posebej določi pristojna študijska komisija Oddelka za agronomijo.
Kandidati lahko dodatne obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem
izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je
navedeno v točkah od a) do d) v tujini, in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za
kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo:
- kandidati iz točk a in c izbrani na osnovi poprečja ocen na dodiplomskem študiju
- kandidati iz točk b in d: – 60 % poprečje ocen na dodiplomskem študiju
– 40 % poprečje ocen dodatnih izpitov, določenih v točkah b in d
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti pedagoško in strokovno visoko usposobljenega in motiviranega učitelja biologije, ki bo kos izzivom časa pri poučevanju bioloških vsebin na gimnazijah, srednjih strokovnih in poklicnih šolah ter v višjih razredih osnovne šole. Diplomant je sposoben povezati in uporabiti pridobljeno znanje v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se tesno povezujejo tri sestavine: spoznavna (znanje in razumevanje), akcijska (poklicne sposobnosti) in čustveno-motivacijska (stališča in vrednote). Diplomant pridobi kompetence s področja učinkovitega poučevanja, sposobnost sodelovanja z delovnim in družbenim okoljem, usposobljen je za stalen poklicni razvoj in ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti. Poleg tega ima razvite kompetence, ki se nanašajo na predmet in vsebino poučevanja, na razred (komuniciranje, metodika, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje znanja), šolo in profesionalnost.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Biološko izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) študijski program 1. bolonjske stopnje s področja biologije v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS
b) študijski program 1. bolonjske stopnje z drugih strokovnih področij v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, če dopolni manjkajoče znanje s področja biologije s predmeti univerzitetnega študijskega programa Biologija 1. stopnje. Pristojna komisija določi za vsakega kandidata individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS glede na predznanje predhodnega študija.
c) visokolski študijski program s področja biologije, sprejet pred 11. 6. 2004
d) visokolski študijski program z drugih strokovnih področij, sprejet pred ali po 11. 6. 2004, če dopolni manjkajoče znanje s področja biologije s predmeti univerzitetnega študijskega programa Biologija 1. stopnje. Pristojna komisija določi za vsakega kandidata individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS glede na predznanje predhodnega študija.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa veljajo naslednja merila izbora:
kandidati iz točke a:
- povprečje ocen v programu I. stopnje
kandidati iz točke b:
- 50%: povprečje ocen v programu I. stopnje
- 50%: povprečje ocen izpitov, ki so pogoj za vpis
kandidati iz točke c:
- povprečje ocen v visokošolskem programu
kandidati iz točke d:
- 40%: povprečje ocen v visokošolskem programu
- 60%: povprečje ocen izpitov, ki so pogoj za vpis
Smeri:
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti diplomanta za interdisciplinarno razumevanje biotehnologij v procesih pridobivanja biosurovin, zdravilnih učinkovin, izboljšanih sortah kmetijskih rastlin in pasem živali ter pri varovanju okolja. Študij omogoča diplomantu, da se dodobra seznani s posebnostmi posameznih biotehnologij, njihovimi razvojnimi možnostmi na področju visokih tehnologij in pomenom dodane vrednosti proizvodov visoke tehnologije. Seznani se tudi z aplikacijami biotehnologij, ki zagotavljajo okoljevarstven pristop in obnavljanje naravnih virov. Posebnega pomena je razvijanje občutka za smotrno povezovanje klasičnih proizvodnih tehnologij z novimi tehnologijami, ki pretežno temeljijo na spreminjanju genomov delovnih organizmov.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje s področja biotehnologije,
b) študijski program prve stopnje ostalih področij, če dodatno opravi 10–60 KT izmed
predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Biotehnologija. In sicer: a)
diplomant primerljivih študijskih programov s področij biotehniških ved opravi predmete iz
nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomant študijskih programov s primerljivim
obsegom temeljnih predmetov opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov
in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo primerljivega nabora temeljnih in
strokovnih predmetov, se mu dodatni KT določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih
strokovnih predmetov.
c) star visokošolski strokovni študijski program ostalih strokovnih področij, če dodatno opravi
10–60 KT izmed predmetov prvostopenjskega študija Biotehnologija. In sicer:
a) diplomanti primerljivih študijskih programov s področij biotehniških ved opravi predmete
iz nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih programov s
primerljivim obsegom temeljnih predmetov opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih
predmetov in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo primerljivega nabora
temeljnih in strokovnih predmetov, se mu dodatni KT določijo iz nabora obveznih temeljnih
in obveznih strokovnih predmetov.
Obveznosti, ki jih morajo opraviti kandidati pod točko (b) in (c), določi pristojna študijska
komisija. Kandidat mora opraviti manjkajoče obveznosti pred vpisom na 2. stopnjo študija.
Pogoje za vpis v magistrski študijski program izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno
izobraževanje v tujini.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program v primeru omejitve vpisa se upoštevajo
naslednja merila:
- kandidate iz točke (a) (glej točko »Pogoji za vpis v program«) se izbira na podlagi povprečne
ocene študija 1. stopnje
- kandidate iz točke (b) in (c) (glej točko »Pogoji za vpis v program«) se izbira na podlagi
povprečne ocene študija 1. stopnje in povprečne ocene diferencialnih predmetov, ki so
pogoj za vpis na 2. stopnjo. Vsaka od povprečnih ocen prispeva 50 % h končni oceni. Pri
kandidatih z enakim rezultatom iz prejšnjega stavka bodo imeli prednost kandidati z višjo
povprečno oceno študija 1. stopnje.
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti diplomanta s temeljnim znanjem ekologije, ki je osnova za poznavanje vloge organizmov na različnih ravneh ekosistema ter za razumevanje in prepoznavanje sprememb v naravi in v našem neposrednem okolju. V okviru programa se diplomanti seznanijo z različnimi okolji, organizmi kot nosilci pretoka energije in kroženja snovi ter z zakonitostmi, ki so se tam izoblikovale. Spoznajo abiotske in biotske dejavnike (vključno z vplivom človeka), od katerih je odvisno pojavljanje oziroma izginotje vrst in populacij ter postavljajo meje njihovega razširjanja. Seznanijo se tudi z možnostmi preprečevanja in blaženja sprememb v naravnih sistemih. Program podaja kritična znanja, potrebna za uresničevanje ciljev mednarodnih konvencij o varstvu narave.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Ekologija in biodiverziteta se lahko vpišejo kandidati, ki so
zaključili:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje s področja biologije, če so končali program v
obsegu 180 kreditnih točk po ECTS ali primerljivi študijski program prve stopnje Biologije
na drugi univerzi v Sloveniji ali tujini.
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
dodatno opravi 10–60 kreditnih točk po ECTS izmed predmetov univerzitetnega študijskega
programa prve stopnje Biologija. Za vsakega kandidata pristojna študijska komisija določi
individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS.
Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko
opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski
študij. In sicer: a) diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju
opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih
programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo
primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov, opravijo dodatne obveznosti,
opredeljene s kreditnimi točkami po ECTS, ki se jim določijo iz nabora obveznih temeljnih
in obveznih strokovnih predmetov.
c) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred ali po 11. 6. 2004
s področja biologije, če je končal program v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS ali primerljivi
visokošolski strokovni študijski program navedenih strokovnih področij prve stopnje na drugi
univerzi.
d) kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred ali
po 11. 6. 2004 z drugih strokovnih področij. Za vsakega kandidata pristojna študijska
komisija določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po
ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati
lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski
študij. In sicer: a) diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju
potem opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih
programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov potem opravi predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo
primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov, potem se mu dodatne kreditne
točke po ECTS določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa veljajo naslednja merila izbora:
kandidati iz točke A.
- na osnovi povprečja ocen na programu 1. stopnje
kandidati iz točke B.
- 50 %: na osnovi povprečja ocen na programu 1. stopnje
- 50 %: na osnovi povprečja ocen dodatnih izpitov
kandidati iz točke C.
- na osnovi povprečja ocen na programu 1. stopnje
kandidati iz točke D.
- 50 %: na osnovi povprečja ocen na programu 1. stopnje
- 50 %: na osnovi povprečja ocen dodatnih izpitov
Temeljni cilj študijskega programa je pridobitev splošnih in specifičnih ekonomskih znanj na širokem področju upravljanja z naravnimi viri. Diplomant se usposobi za razumevanje ekonomskih in pravno-političnih razsežnosti na ravni kmetij, podjetij, nevladnih skupin in državne uprave. Pridobi tudi temeljne veščine za gospodarjenje in upravljanje v kmetijstvu in sorodnih vedah. Študij je zasnovan multidisciplinarno, projektno in gradi nov razvojni profil diplomantov, ki bo prevzel ključna odgovorna mesta v gospodarstvu in državni upravi pri upravljanju naravnih virov.
Študijsko leto 2023/2024
V program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:
a) študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: agronomija, zootehnika oz.
živinoreja, biologija, gozdarstvo, lesarstvo, živilstvo, mikrobiologija, biotehnologija, krajinska
arhitektura.
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij drugih fakultet iz Slovenije ali
tujine, če dodatno opravi 10–60 KT izmed predmetov univerzitetnih študijskih programov
prve stopnje naslednjih strokovnih področij: agronomija, zootehnika oz. živinoreja, biologija,
gozdarstvo, lesarstvo, živilstvo, mikrobiologija, biotehnologija, krajinska arhitektura. In sicer:
a) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, kvantitativne metode ali statistika), potem opravi predmete iz nabora obveznih
strokovnih predmetov in b) diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo
primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov, potem se mu dodatni KT določijo
iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z naslednjih strokovnih
področij: agronomija, zootehnika oz. živinoreja, biologija, gozdarstvo, lesarstvo, živilstvo,
mikrobiologija, biotehnologija, krajinska arhitektura.
d) visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali dosedanji visokošolski strokovni
študijski program ostalih področij drugih fakultet iz Slovenije ali tujine, če dodatno opravi
10–60 KT izmed predmetov visokošolsko strokovnih in univerzitetnih študijskih programov
prve stopnje naslednjih strokovnih področij: agronomija, zootehnika oz. živinoreja, biologija,
gozdarstvo, lesarstvo, živilstvo, mikrobiologija, biotehnologija, krajinska arhitektura. In sicer:
a) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, kvantitativne metode ali statistika), potem opravi predmete iz nabora obveznih
strokovnih predmetov in b) diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo
primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov, potem se mu dodatni KT določijo
iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program v primeru omejitve vpisa se upoštevajo
naslednja merila:
- kandidate iz točk (a) in (b) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov, in sicer pri
kandidatih iz točke (a) se upošteva povprečna ocena izpitov študija prve stopnje, pri
kandidatih iz točke (b) pa povprečna ocena izpitov študija prve stopnje in izpitov, ki so pogoj
za vpis,
- kandidate iz točk (c) in (d) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov, in sicer pri
kandidatih iz točke (c) se upošteva povprečna ocena izpitov študija prve stopnje, pri
kandidatih iz točke (d) pa povprečna ocena izpitov študija prve stopnje in izpitov, ki so pogoj
za vpis. Prednost imajo tisti kandidati, ki imajo zbranih večje število KT iz nabora predmetov:
Matematika, Statistika, Ekonomika, Management, Podjetništvo, Sociologija. Pri kandidatih z
enakim številom KT iz prejšnjega stavka se bo upošteval uspeh pri študiju prve stopnje
(povprečna ocena izpitov).
Smeri:
Temeljni cilj študijskega programa je, da diplomanti pridobijo ustrezno in celovito znanje o gozdovih in gospodarjenju, ki je skladno s tremi sodobnimi načeli upravljanja gozdov - načelom sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti. Študijski program omogoča diplomantom, da poglobijo osnovna znanja o gozdovih in gospodarjenju z njimi ter si glede na zanimanje in zaposlitvene interese pridobijo tudi vsebinsko širša znanja s specialnih oziroma robnih področij gozdarstva in upravljanja gozdnih ekosistemov.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov se lahko vpišejo
kandidati, ki so zaključili:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri ali primerljivi
študijski program prve stopnje Gozdarstvo na drugi univerzi;
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
dodatno opravi 10–60 kreditnih točk po ECTS izmed predmetov univerzitetnega študijskega
programa prve stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri. In sicer: a) diplomanti primerljivih
študijskih programov s področij ved o življenju potem opravi predmete iz nabora obveznih
strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih
predmetov (matematika, kvantitativne metode ali statistika, kemija, geologija, meteorologija
ali fizika, botanika ali fitocenologija) potem opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih
predmetov in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo primerljivega nabora
temeljnih in strokovnih predmetov, potem se mu dodatne kreditne točke po ECTS določijo
iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov;
c) visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Gozdarstvo ali dosedanji visokošolski
strokovni študijski program Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri ali primerljivi visokošolski
strokovni študijski program Gozdarstvo prve stopnje na drugi univerzi;
d) visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali študijski program za pridobitev
visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 ostalih področij fakultet iz Slovenije ali
tujine, če dodatno opravi 10–60 kreditnih točk po ECTS izmed predmetov obeh
prvostopenjskih študijev gozdarstva. In sicer: a) diplomanti primerljivih študijskih programov
s področij ved o življenju potem opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
b) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, kvantitativne metode ali statistika, kemija, geologija, meteorologija ali fizika,
botanika ali fitocenologija) potem opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov
in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo primerljivega nabora temeljnih in
strokovnih predmetov, potem se mu dodatne kreditne točke po ECTS določijo iz nabora
obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program v primeru omejitve vpisa se upoštevajo
naslednja merila:
- kandidate iz točk (a) in (b) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov, in sicer pri kandidatih
iz točke (a) se upošteva povprečna ocena izpitov študija prve stopnje, pri kandidatih iz točke
(b) pa povprečna ocena izpitov študija prve stopnje in izpitov, ki so pogoj za vpis,
- kandidate iz točk (c) in (d) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov, in sicer pri kandidatih
iz točke (c) se upošteva povprečna ocena izpitov študija prve stopnje, pri kandidatih iz točke
(d) pa povprečna ocena izpitov študija prve stopnje in izpitov, ki so pogoj za vpis. Prednost
imajo tisti kandidati, ki imajo zbranih večje število kreditnih točk po ECTS iz nabora
predmetov: Matematika, Kemija, Botanika ali Fitocenologija, Geologija, Meteorologija ali
Fizika. Pri kandidatih z enakim številom kreditnih točk po ECTS iz prejšnjega stavka se bo
upošteval uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena izpitov).
Temeljni cilj študijskega programa je s povezovanjem različnih znanj iz naravoslovja in tehnologije diplomante usposobiti za pridelavo hortikulturnih rastlin ob hkratnem upoštevanju sonaravnega razvoja kmetijskega prostora. Pridobljeno znanje diplomantom omogoča interdisciplinarno razumevanje pridelave in uporabe kakovostnih hortikulturnih rastlin tako za potrebe varne hrane kot ohranjanja kulturne krajine oziroma človekovega bivalnega okolja.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Hortikultura se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) akreditiran univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program prve stopnje s področja
ved o življenju oz. biotehniških ved na Biotehniški fakulteti ali drugih fakultetah in univerzah;
b) univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program prve stopnje z drugih strokovnih
področij, ki obsegajo vsaj 180 kreditnih točk po ECTS, če dodatno opravi od 10 do 60
kreditnih točk po ECTS izmed predmetov univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje Kmetijstvo – agronomija, ki jih za vsakega kandidata posebej določi pristojna
študijska komisija Oddelka za agronomijo.
Kandidati lahko dodatne obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem
izpitov pred vpisom v magistrski študij;
c) visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja ved o življenju
oz. biotehniških ved na Biotehniški fakulteti ali drugih fakultetah in univerzah;
d) visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih
področij če dodatno opravi od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS izmed predmetov
univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija, ki jih za
vsakega kandidata posebej določi pristojna študijska komisija Oddelka za agronomijo.
Kandidati lahko dodatne obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem
izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je
navedeno v točkah od a) do d) v tujini, in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za
kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo:
- kandidati iz točk a in c izbrani na osnovi poprečja ocen na dodiplomskem študiju
- kandidati iz točk b in d: – 60 % poprečje ocen na dodiplomskem študiju
– 40 % poprečje ocen dodatnih izpitov, določenih v točkah b in d
Temeljni cilj študijskega programa je diplomante usposobiti za najzahtevnejša planerska in projektantska dela v krajinskem prostoru, za aplikativno raziskovalno delo pri razvoju ter varstvu kulturne in naravne krajine, za okoljska (varstvena) načrtovanja ob posegih v prostor in v zavarovanih območjih ter za projektiranje mestne in zunajmestne krajine. Pridobljena znanja diplomantov obsegajo izbrane okoljske vsebine ter v prostorsko razvojno načrtovanje usmerjene predmete, posebej turizma in rekreacije, podeželja, zelenih sistemov v mestu in zunajmestnem prostoru ter zavarovanih območjih, prenovo zgodovinskih parkov in vrtov
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Krajinska arhitektura se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje Krajinska arhitektura ali primerljivi študijski
program prve stopnje krajinske arhitekture, ki se izvaja na drugih fakultetah v Sloveniji ali v
tujini;
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
dodatno opravijo 10–60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje Krajinska arhitektura; te obveznosti se določijo glede na
različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna
študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o urejanju prostora opravijo
predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (Fizična
geografija – morfologija, Pedologija in osnove geologije, Temelji ekologije, Geodezija s
kartografijo, Botanika, Fitocenologija) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih
predmetov in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in
obveznih strokovnih predmetov;
Vsi kandidati morajo opraviti tudi preizkus posebne nadarjenosti, če niso že opravljali
podobnega preizkusa pri sprejemu na prvostopenjski študij (npr. arhitekti in oblikovalci);
c) študijski program krajinske arhitekture za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet
pred ali po 11. 6. 2004, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
d) visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali študijski program za pridobitev
visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 ostalih področij fakultet iz Slovenije ali
tujine, če dodatno opravijo 10–60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov
prvostopenjskega študijskega programa Krajinska arhitektura; te obveznosti se določijo
glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi
pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v
magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o urejanju prostora opravijo
predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (Fizična
geografija – morfologija, Pedologija in osnove geologije, Temelji ekologije, Geodezija s
kartografijo, Botanika, Fitocenologija) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih
predmetov in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in
obveznih strokovnih predmetov;
Vsi kandidati morajo opraviti tudi preizkus posebne nadarjenosti, če niso že opravljali
podobnega preizkusa pri sprejemu na prvostopenjski študij (npr. arhitekti in oblikovalci).
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program v primeru omejitve vpisa se upoštevajo
naslednja merila:
- kandidate iz točk (a) in (c) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov, in sicer glede na
povprečno oceno izpitov študija prve stopnje,
- kandidate iz točk (b) in (d) se izbira na podlagi števila točk doseženih na preizkusu
usposobljenosti (20 %), povprečne ocene izpitov prvostopenjskega študija (30 %) in
povprečne ocene izpitov, ki so pogoj za vpis (50 %).
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjaka, ki je sposoben reševati najzahtevnejše raziskovalne, razvojne, tehnološke in organizacijske naloge, opravljati samostojno razvojno in raziskovalno delo ter v skladu s sodobnimi izzivi skrbeti za vsestranski razvoj stroke pri trajnostni rabi lesa. Diplomanti pridobijo znanje in sposobnost samostojnega reševanja sodobnih izzivov, pri čemer se stremi k temu, da bi bila lesna surovina ustrezno vrednotena, oplemenitena in izkoriščena, da bi bili proizvodi visokokakovostni s čim večjim vložkom inovativnosti in razvoja, izdelani pa bi bili na okolju prijazen način in z okolju prijaznimi materiali ter da bi bili kakovostno oblikovani.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Lesarstvo se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) prvostopenjski študijski program s področja lesarstva na Biotehniški fakulteti ali katerikoli od
primerljivih študijskih programov prve stopnje lesarstva na fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
b) prvostopenjski študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, ki obsega
vsaj 180 kreditnih točk po ECTS, če dodatno opravijo do 45 kreditnih točk po ECTS, iz
nabora predmetov prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Lesarstvo; te
obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega
posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite
opraviti pred vpisom v magistrski študij:
diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju opravijo predmete
iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, fizika, kemija, kvantitativne metode in statistika) opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in
diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih skupnih in
obveznih strokovnih predmetov.
c) študijski program Lesarstvo za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6.
2004, ali katerikoli primerljiv visokošolski strokovni študijski program s področja lesarstva
na fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
d) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 ostalih
področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če dodatno opravijo do 45 kreditnih točk po ECTS iz
nabora predmetov prvostopenjskega študijskega programa Lesarstvo; te obveznosti se
določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej
določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v
magistrski študij:
diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju opravijo predmete
iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, fizika, kemija, kvantitativne metode in statistika) opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in
diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih skupnih in
obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo:
kandidati iz točk (a) in (c) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov študija prve stopnje,
kandidate iz točk (b) in (d) se izbira na podlagi povprečne ocene izpitov študija prve
stopnje in izpitov, ki so pogoj za vpis. Prednost imajo tisti kandidati, ki imajo zbranih večje
število kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov: Matematika, Fizika, Kemija,
Kvantitativne metode in Statistika. Pri kandidatih z enakim številom kreditnih točk po ECTS
iz prejšnjega stavka se bo upošteval uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena
izpitov).
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki imajo poglobljena znanja o vplivu in delovanju mikroorganizmov na okolje, biotehnološko proizvodnjo in človeka. V okviru študija diplomanti pridobijo znanje in veščine dela z mikrobi ter obvladajo vse elemente o varnem delu v mikrobiološkem laboratoriju. Prav tako pridobijo ustrezne veščine pisnega in ustnega poročanja o rezultatih svojega dela in pridobivanja informacij s pomočjo sodobnih informacijskih virov.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Mikrobiologija se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) študijski program prve stopnje Mikrobiologija ali primerljiv študijski program prve stopnje s
področja mikrobiologije na fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
b) študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če dodatno
opravijo 10–60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega
programa prve stopnje Mikrobiologija; te obveznosti se določijo glede na različnost
strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska
komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju opravijo predmete
iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, kvantitativne metode ali statistika, kemija) opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in
obveznih strokovnih predmetov;
c) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 s
področja mikrobiologije na fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
d) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 ostalih
področij, če dodatno opravijo 10–60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov
univerzitetnega prvostopenjskega študijskega programa Mikrobiologija; te obveznosti se
določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej
določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v
magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju opravijo predmete
iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, matematične metode, statistika, kemija) opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in
obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program v primeru omejitve vpisa se upoštevajo
naslednja merila:
- kandidate iz točke (a) in (c) se izbira na podlagi povprečne ocene študija prve stopnje
- kandidate iz točke (b) in (d) se izbira na podlagi povprečne ocene študija prve stopnje in
povprečne ocene diferencialnih izpitov, ki so pogoj za vpis na študij druge stopnje. Vsaka od
povprečnih ocen prispeva 50 % h končni oceni. Prednost imajo tisti kandidati, ki imajo zbranih
večje število ECTS iz nabora predmetov: Matematika, Kemija, Fizika, Statistika, Genetika,
Biokemija, Molekularna biologija.
Pri kandidatih z enakim rezultatom iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost kandidati z višjo
povprečno oceno študija prve stopnje.
Temeljni cilj študijskega programa je s pomočjo načinov poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalnost, kritično razmišljanje, urijo ustno in pisno komuniciranje ter poudarjajo praktične izkušnje v laboratoriju, izobraziti magistra molekulske in funkcionalne biologije, ki je kompetenten v poznavanju sodobnih molekularno-bioloških, mikroskopskih, histoloških, citoloških ter elektrofizioloških in etoloških metod), ter v specifičnem biološkem znanju. Obenem je dobro pripravljen za samostojno delo v različnih laboratorijih v gospodarstvu in negospodarstvu ter za delo v znanstvenoraziskovalnih laboratorijih, saj je pripravljen na profesionalne izzive moderne družbe.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Molekulska in funkcionalna biologija se lahko vpišejo kandidati,
ki so zaključili:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje s področja biologije, če so končali program v
obsegu 180 kreditnih točk po ECTS ali primerljivi študijski program prve stopnje Biologije
na drugi univerzi v Sloveniji ali tujini.
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
dodatno opravi 10–60 kreditnih točk po ECTS izmed predmetov univerzitetnega študijskega
programa prve stopnje Biologija. Za vsakega kandidata pristojna študijska komisija določi
individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS.
Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko
opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski
študij. In sicer: a) diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju
opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih
programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo
primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov, opravijo dodatne obveznosti,
opredeljene s kreditnimi točkami po ECTS, ki se jim določijo iz nabora obveznih temeljnih
in obveznih strokovnih predmetov.
c) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred ali po 11. 6. 2004
s področja biologije, če je končal program v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS ali primerljivi
visokošolski strokovni študijski program navedenih strokovnih področij prve stopnje na drugi
univerzi.
d) kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred ali
po 11. 6. 2004 z drugih strokovnih področij. Za vsakega kandidata pristojna študijska
komisija določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po
ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati
lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski
študij. In sicer: a) diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju
potem opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih
programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov potem opravi predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov in c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo
primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov, potem se mu dodatne kreditne
točke po ECTS določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa veljajo naslednja merila izbora:
kandidati iz točke A.
- na osnovi povprečja ocen na programu I. stopnje
kandidati iz točke B.
- 50 %: na osnovi povprečja ocen na programu I. stopnje
- 50 %: na osnovi povprečja ocen dodatnih izpitov
kandidati iz točke C.
- na osnovi povprečja ocen na programu I. stopnje
kandidati iz točke D.
- 50 %: na osnovi povprečja ocen na programu I. stopnje
- 50 %: na osnovi povprečja ocen dodatnih izpitov.
Temeljni cilj študijskega programa je posredovati poglobljena teoretična znanja iz temeljnih naravoslovnih vsebin, iz specifičnih vsebin prehranskih znanosti, kontaminacije, toksikologije oz. varnosti hrane, načrtovanja prehrane, prehranskega izobraževanja, prehranskega inženiringa, analitike hrane, razvoja, znanstvenega komuniciranja in raziskovanja. Diplomanti so usposobljeni za najzahtevnejša in najodgovornejša dela pri načrtovanju, organiziranju, kontroli in vodenju prehrane, dietetike in klinične prehrane, alternativnih in specialnih oblik prehrane, za prehransko izobraževanje in svetovanje, za posebne naloge v živilski in farmacevtski industriji, za analitiko hrane in delo v kontrolnih analitičnih, inšpekcijskih, razvojnih ter raziskovalnih laboratorijih ter za raziskovalno delo, povezano s prehrano.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Prehrana se lahko vpiše, kdor je zaključil:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje Živilstvo in prehrana ali primerljivi študijski
program prve stopnje na drugi univerzi
b) univerzitetni študijski program prve stopnje BF ali drugih fakultet v Sloveniji in tujini, ki ne
sodijo v izbrano ožje/sorodno študijsko področje (sorodno študijsko področje je definirano
v točkah a) in c)), če dodatno opravi 30 KT izmed predmetov univerzitetnega študijskega
programa prve stopnje Živilstvo in prehrana. In sicer: a) diplomanti študijskih programov s
področij ved o življenju, kot je to BF, potem opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih
predmetov (Osnove prehrane, Klinična dietetika in epidemiologija prehrane, Higiena živil,
Živilska mikrobiologija, Kakovost živil in zakonodaja, Organizacija in delovanje prehranskih
obratov, Fiziologija presnove), b) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom
temeljnih predmetov (matematika, kemija, biologija, fizika, biokemija) potem opravi
predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov (Osnove prehrane, Klinična dietetika in
epidemiologija prehrane, Higiena živil, Živilska mikrobiologija, Kakovost živil in zakonodaja,
Organizacija in delovanje prehranskih obratov, Fiziologija presnove) in c) diplomanti vseh
ostalih študijskih področji, ki nimajo primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov,
potem se mu dodatni KT določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih
predmetov
c) visokošolski strokovni študijski program prve stopnje s področja živilstva in prehrane po
starem ali novem programu ali primerljivi visokošolski strokovni študijski program prve
stopnje na drugi univerzi
d) dopušča se vpis (pod navedenimi pogoji) tudi vsem ostalim kandidatom, ki ne sodijo v
izbrano ožje/sorodno študijsko področje (sorodno študijsko področje je definirano v točkah
a) in c))
e) visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali dosedanji visokošolski strokovni
študijski program BF ali drugih fakultet v Sloveniji in tujini, ki ne sodijo v izbrano
ožje/sorodno študijsko področje (sorodno študijsko področje je definirano v točkah a) in c)),
če dodatno opravi do 60 KT izmed predmetov prvostopenjskega študija Živilstva in
prehrane. In sicer: a) diplomanti študijskih programov s področij ved o življenju, kot je to BF,
potem opravi predmete (do 30 KT) iz nabora obveznih strokovnih predmetov (Osnove
prehrane, Klinična dietetika in epidemiologija prehrane, Higiena živil, Živilska mikrobiologija,
Kakovost živil in zakonodaja, Organizacija in delovanje prehranskih obratov, Fiziologija
presnove I), b) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, kemija, biologija, fizika, biokemija) potem opravi predmete (do 40 KT) iz
nabora obveznih strokovnih predmetov (Osnove prehrane, Klinična dietetika in
epidemiologija prehrane, Higiena živil, Živilska mikrobiologija, Kakovost živil in zakonodaja,
Organizacija in delovanje prehranskih obratov, Fiziologija presnove I) in c) diplomanti vseh
ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega nabora temeljnih in strokovnih predmetov,
potem se mu 60 KT določi iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program v primeru omejitve vpisa se upoštevajo
naslednja merila:
- kandidate iz točke (a) in (c) se izbira na podlagi povprečne ocene študija prve stopnje
- kandidate iz točke (b) in (d) se izbira na podlagi povprečne ocene študija prve stopnje in
povprečne ocene diferencialnih izpitov, ki so pogoj za vpis na študij druge stopnje. Vsaka od
povprečnih ocen prispeva 50 % h končni oceni.
Pri kandidatih z enakim rezultatom iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost kandidati z višjo
povprečno oceno študija prve stopnje.
Temeljni cilj študijskega programa je v poglabljanju in razširitvi znanja iz zootehnike, ki so potrebna za učinkovito in trajnostno uravnavanje proizvodnih sistemov reje živali zaradi proizvodnje hrane in drugih koristi z okoljskih, naravoslovnih in družboslovnih vidikov. Diplomant študija je usposobljen za razumevanje splošnih naravoslovnih in znanstvenoraziskovalno vidikov zootehnike in najzahtevnejših strokovnih nalog. Študijski program omogoča razviti specifična znanja in veščine za zaposlitev na odgovornih mestih v živinorejski proizvodnji in predelavi, na drugih, s kmetijstvom povezanih področjih in v izobraževanju.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Znanost o živalih se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – zootehnika ali primerljiv študijski
program prve stopnje s področja kmetijstva, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih
fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
dodatno opravijo 10–60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – zootehnika; te obveznosti se določijo glede
na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna
študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju opravijo predmete
iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, kemija, biokemija, biologija živali, botanika, mikrobiologija, fiziologija z
anatomijo, biometrija oz. statistika, genetika) opravijo predmete iz nabora obveznih
strokovnih predmetov in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in
obveznih strokovnih predmetov;
c) visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – živinoreja ali študijski
program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 Kmetijstvo –
zootehnika ali primerljiv visokošolski strokovni študijski program s področja kmetijstva, ki se
izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
d) visokošolski strokovni študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
dodatno opravijo 10–60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov prvostopenjskih
študijskih programov Kmetijstvo – zootehnika in Kmetijstvo – živinoreja; te obveznosti se
določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej
določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v
magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju opravijo predmete
iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematika, kemija, biokemija, biologija živali, botanika, mikrobiologija, fiziologija z
anatomijo, biometrija oz. statistika, genetika) opravijo predmete iz nabora obveznih
strokovnih predmetov in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in
obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo:
- kandidati iz točk a in c izbrani na osnovi poprečja ocen na programu 1. stopnje,
- kandidati iz točk b in d: – 60 % poprečje ocen na programu 1. stopnje,
– 40 % poprečje ocen dodatnih izpitov, določenih v točkah b in d.
Temeljni cilj študijskega programa je posredovati poglobljena teoretična znanja iz temeljnih naravoslovnih vsebin, znanosti o živilih in analitiki živil, varnosti hrane, živilskega inženirstva ter metod razvoja in raziskovanja. Diplomanti so usposobljeni za najzahtevnejša in najodgovornejša dela pri načrtovanju, organiziranju, kontroli in vodenju proizvodnje hrane, za upravljanje kakovosti s težiščem na higieni in varnosti hrane, za kreiranje in razvoj novih tehnoloških procesov in novih izdelkov, za delo v kontrolno-analitičnih laboratorijih in inšpekcijskih službah ter za raziskovalno delo.
Študijsko leto 2023/2024
V magistrski študijski program Živilstvo se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje Živilstvo in prehrana ali primerljiv študijski
program prve stopnje na fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če
dodatno opravijo do 30 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve stopnje Živilstvo in prehrana; te obveznosti se določijo glede na
različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna
študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:
- diplomanti študijskih programov s področij ved o življenju (npr. diplomanti Biotehniške
fakultete) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov: Analizne metode v
živilstvu, Živilska kemija, Živilska mikrobiologija, Higiena živil, Tehnike pakiranja in
transporta, Tehnološko procesništvo, Tehnologije predelave rastlinskih živil, Tehnologije
predelave animalnih živil, Osnove biotehnologij,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(matematične metode, kemija, biologija, fizika, biokemija) opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov: Analizne metode v živilstvu, Živilska kemija, Živilska
mikrobiologija, Higiena živil, Tehnike pakiranja in transporta, Tehnološko procesništvo,
Tehnologije predelave rastlinskih živil, Tehnologije predelave animalnih živil, Osnove
biotehnologij in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in
obveznih strokovnih predmetov;
c) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s področja živilstva in prehrane,
sprejet pred ali po 11. 6. 2004 na fakultetah v Sloveniji ali v tujini;
d) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred ali po 11. 6. 2004
ostalih področij, če dodatno opravijo 10-60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov
prvostopenjskega študijskega programa Živilstvo in prehrana; te obveznosti se določijo
glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi
pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v
magistrski študij:
- diplomanti študijskih programov s področij ved o življenju (npr. diplomanti Biotehniške
fakultete) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov (Analizne metode v
živilstvu, Živilska kemija, Živilska mikrobiologija, Higiena živil, Tehnike pakiranja in
transporta, Tehnološko procesništvo, Tehnologije predelave rastlinskih živil, Tehnologije
predelave animalnih živil, Osnove biotehnologij) v obsegu do 30 kreditnih točk po ECTS,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov
(Matematične metode, Kemija, Biologija, Fizika, Biokemija) opravijo predmete iz nabora
obveznih strokovnih predmetov (Analizne metode v živilstvu, Živilska kemija, Živilska
mikrobiologija, Higiena živil, Tehnike pakiranja in transporta, Tehnološko procesništvo,
Tehnologije predelave rastlinskih živil, Tehnologije predelave animalnih živil, Osnove
biotehnologij) v obsegu do 40 kreditnih točk po ECTS in
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in
strokovnih predmetov, se jim 60 kreditnih točk po ECTS dodatnih obveznosti določi iz
nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program v primeru omejitve vpisa se upoštevajo
naslednja merila:
- kandidate iz točke (a) in (c) se izbira na podlagi povprečne ocene študija prve stopnje
- kandidate iz točke (b) in (d) se izbira na podlagi povprečne ocene študija prve stopnje in
povprečne ocene diferencialnih izpitov, ki so pogoj za vpis na študij druge stopnje. Vsaka od
povprečnih ocen prispeva 50 % h končni oceni.
Pri kandidatih z enakim rezultatom iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost kandidati z višjo
povprečno oceno študija prve stopnje.