Nov magistrski program družboslovne informatike usposablja študente za poklice prihodnosti v digitaliziranem in podatkovno osmišljenem svetu. Z naraščajočim pomenom družbenih medijev in interneta stvari imajo magistri družboslovne informatike ključno vlogo pri analizi, oblikovanju, ocenjevanju in upravljanju internetnih storitev v različnih družbenih okoljih. Z moduloma Podatkovna analitika in Načrtovanje digitalnih storitev ponuja program študentom možnost za povezovanje podatkovno-analitičnih in digitalnih znanj, ki so ključna pri oblikovanju uporabniku prijaznih digitalnih storitev, razumevanju uporabniške izkušnje, »data-driven« marketingu in projektnem vodenju.
Ključne prednosti programa so:
- povezovanje znanj in kompetenc internetnih tehnologij, metodologije, statistike, družboslovja in poslovanja;
- izbira med študijskima moduloma Podatkovna analitika in Načrtovanje digitalnih storitev;
- pridobivanje praktičnih izkušenj tekom študija v uveljavljenih tujih in domačih podjetjih;
- možnost študija v tujini;
- interdisciplinarnost kariernih poti na digitalnem in podatkovno-analitičnem področju.
S pridobljenim nazivom magistra/-ice družboslovne informatike se odpira širok spekter zaposlitev, od vodenja in implementacije spletnega nastopa, spletne analitike do vodenja projektov in tržnega raziskovanja.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Družboslovna informatika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, poslovne in upravne vede, izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, matematika in statistika, računalništvo, humanistične vede, pravo, tehniške vede, proizvodne tehnologije, arhitektura in gradbeništvo, zdravstvo, socialno delo ter varstvo okolja ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov se upošteva:
- uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
- upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Študijski program Evropske študije temelji na združevanju več disciplin evropskih študij, tj. politologije, ekonomije, prava in mednarodnih odnosov, in v središče postavlja močan konceptualeni pregled akterjev, struktur in procesov na evropskem prizorišču.
Program združuje in nadgrajuje znanja dodiplomskih družboslovnih programov in jih aplicira na politične, ekonomske in družbeno-kulturne odnose in procese v Evropi, predvsem EU. Omogoča tudi povezovanje evropskih politik z naravoslovnimi strokami, npr. energetiko, kmetijstvom, okoljevarstvom in industrijo, še posebno v okviru aktivnosti Jean Monnet. Način študija smiselno temelji na potrebah zaposlitve: sprotno spremljanje aktualnih dogajanj iz zanesljivih mednarodnih virov, uporaba teorije za raziskovalno-analitično delo, napredno znanstveno pisanje in komuniciranje raziskav, usvajanje pogajalskih veščin in znanja tujih jezikov v večkulturnem in e-okolju, sodelovanje v skupini ter kreativno reševanje problemov. Program vključuje stik s prakso z ekskurzijami, obveznimi praksami in gostujočimi predavanji ter veliko izbirnih predmetov.
Magistranti Evropskih študij so zaposleni v institucijah EU in drugih (evropskih) mednarodnih organizacijah, v nacionalni ali evropski diplomaciji in v nacionalnih vladah, še posebno na ministrstvih za zunanje zadeve, za evropske zadeve, za gospodarski in socialni razvoj. Magistranti so neposredno pripravljeni tudi za delo na regionalni ravni (lokalna uprava in mestne oblasti, razvojne agencije), v nevladnih organizacijah, v medijih in v podjetništvu v EU in izven njenih meja.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Evropske študije se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij evropske študije in mednarodni odnosi ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini; b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Študijski program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije ima 2 modula:
Program ponuja intenziven dvoletni študij širokega spektra sodobnih tematik komunikologije in medijskih študij. Študente spodbuja k multidiscplinarnemu ukvarjanju s sodobnimi teoretičnimi, konceptualnimi in empiričnimi trendi v raziskovanju medijev in komuniciranja.
Prvi modul postavlja komunikologijo v širši interdisciplinarni okvir družboslovja in razčlenjuje specifične pojave družbenega komuniciranja v sodobnem globaliziranem svetu. Delovanje starih in novih medijev, politično komuniciranje, organizacijsko komuniciranje, medosebno in skupinsko komuniciranje, nastopanje predstavnikov civilne družbe in družbenih gibanj, reprezentacije popularne kulture itd. postavlja v okvir lokalnega multikulturnega in globalnega interkulturnega komuniciranja ter jih razčlenjuje v političnih, socialnih, diskurzivnih in psiholoških razsežnostih.
V tem okviru se med drugim posebej usmerja na vprašanja javne retorike, dialoškosti, deliberacije, oblikovanje identitet, različnosti, multikulturnosti, komuniciranja v odnosih moči, odnosih do manjšin.
Drugi modul se osredotoča na kulturni vidik medijskega komuniciranja v “starih” in “novih” medijih ter pri tem izhaja iz širokega nabora disciplin, ki so povezane z medijskimi študijami (antropologije, kulturnih študij, sociologije kulture, urbane sociologije …). Študij medijske kulture je tu umeščen v širši kontekst popularne kulture in drugih kulturnih praks, ki so sestavni del sodobne medijske družbe. Izbirni predmeti pokrivajo produkcijski, tekstualni in recepcijski vidik medijske kulture ter jo umeščajo v širši kontekst družbenih in kulturnih sprememb.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Komunikologija – Medijske in komunikacije študije se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini; b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Kultura je človekovo primarno okolje. Zanjo je značilna izjemna kompleksnost, ki se v času intenzivne modernizacije, globalizacije in informatizacije le še povečuje. Posamezniki se posledično gibljemo v svetu zelo raznovrstnih simbolov, življenjskih stilov, popularno-kulturnih vsebin, religijskih pripadnosti, potrošniških izbir, umetniških izrazov in političnih stališč.
Program Kulturne študije študente/-tke usposablja za razumevanje in analizo vseh teh pojavov. To počne v prvi vrsti tako, da različna področja sodobne kulture (popularna kulturo, umetniške prakse, življenjske stile, religije ipd.) povezuje z njihovimi različnimi strukturnimi določili (ekonomijo, spolom, etničnostjo, globalizacijo, hitrostjo, povezljivostjo, diferenciacijo ipd.) na drugi strani.
Magistri/-ice kulturnih študij so s svojim razumevanjem pojavov in procesov na področju kulture usposobljeni/-e za samostojno delo v različnih ustanovah in podjetjih, ki se neposredno ali posredno dotikajo kulture. Med njimi so kulturne ustanove, festivali, mediji (uredništva za kulturo in življenjske stile), turistične agencije, uradi in ustanove s področja kulturne politike (Ministrstvo za kulturo, evropske ustanove, UNESCO ipd.) in institucije, ki so ukvarjajo s posredovanjem simbolov nasploh (marketing, medkulturni menedžment in podobno).
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Kulturne študije se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, umetnost, poslovne in upravne vede, pravo, izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini; b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Program ponuja poglobljena in razširjena znanja s področja znanosti o mednarodnih odnosih. K vpisu so vabljeni vsi diplomanti 1. stopnje, ki se zanimajo za svetovno politiko in imajo vsaj predhodno znanje za aktivno vključitev v študij s področja družboslovja, še posebno pa politologije, ekonomije, prava ali območnih študij ali študija jezika. V programu bodo študenti in študentke usvojili kompetence samostojnega analitičnega razmišljanja o sodobnem svetu v njegovih razvojnih in strukturnih razsežnostih ter o delovanju mednarodnih institucij in drugih mednarodnih akterjih.
Vsebine, ki jih obravnava program, so klasični interes ravnotežja moči v mednarodnem sistemu, razporeditev dohodka po svetu, ekonomski razvoj in revščina, ki jih osmišljajo teorije mednarodnih odnosov. Hkrati so vsako leto predmeti aktualizirani glede na sočasne probleme, vprašanja in spremembe, kot so podnebne spremembe, proces globalizacije, neenakosti, konflikti, umetna inteligenca, vloga lažnih novic, migracije in regionalno povezovanje, multilateralizem in spreminjajoče se velesile. Študij se osredotoča na razvoj nekaterih posebnih veščin, kot so znanje strokovnih tujih jezikov, razumevanje in prakticiranje procesov odločanja, vodenje, organizacija in komunikacija. Študenti in študentke bodo imeli priložnost spoznati in poslušati gostujoče predavatelje in predavateljice z najuglednejših evropskih univerz ter goste s praktičnimi izkušnjami, sodelovati na strokovnih ekskurzijah v tujini.
S svojim znanjem in veščinami bodo lahko magistranti programa Mednarodni odnosi izbirali med zelo različnimi delovnimi mesti, program jim omogoča tudi spremembe kariernih poti, na primer s prehodi med vladnim in zasebnim sektorjem. Študente, ki so uspešno končali študij Mednarodnih odnosov, je mogoče najti v diplomaciji, v Združenih narodih in drugih mednarodnih institucijah, v institucijah Evropske unije, mednarodnih nevladnih organizacijah, v novinarstvu in v zasebnem sektorju (na primer v multinacionalnih podjetjih ali v lastnih podjetjih).
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Mednarodni odnosi se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja Mednarodni odnosi ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi pristojni prodekan in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Magistrski program Novinarstvo študentke in študente izobrazi za samostojno novinarsko in uredniško delo v spreminjajočem se medijskem okolju.
Poleg teoretskih in metodoloških znanj za študij sodobnih vprašanj novinarstva, študentke in študenti pridobijo analitične, jezikovne in tehnične sposobnosti za odgovorno delo v novinarskih uredništvih. Z izbiro modulov se usposobijo v kreativnem novinarskem pisanju in digitalni fotografiji, prepoznavanju in pripovedovanju zgodb s pomočjo orodij podatkovnega novinarstva ter sodobnih oblikah televizijskega novinarstva.
Prek obvezne prakse je program povezan z uveljavljenimi novinarskimi uredništvi, kar študentkam in študentom omogoča vzpostavljanje strokovnih vezi, ključnih za začetek ali nadaljevanje poklicne poti po opravljenem študiju.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Novinarstvo se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Magistrski študijski program Obramboslovje in varnostne študije izobražuje in usposablja študente in študentke za strokovno varnostno in obrambno analitično ter praktično delovanje v okviru sistema nacionalne varnosti, mednarodnih varnostnih organizacij in drugod, kjer je pomemben vidik obrambe in varnosti. Hkrati program daje študentom znanja o novih obramboslovnih vsebinah ter omogoča pridobitev novih vpogledov in razumevanj na različne vojaške, obrambne in varnostne tematike. Program nudi pridobitev raznolikih kompetenc – od splošnih, kot so analitičnost, metodološka objektivnost, komunikativnost, reševanje konfliktov, znanje tujih jezikov, do posebnih, kot so sposobnost razumevanja, analize, predstavljanja in reševanja problemov oboroženih konfliktov, terorizma, naravnih in drugih nesreč, kibernetskih groženj, sistemskih nepravilnosti ipd. Študentom omogočamo mednarodno študijsko izmenjavo (še zlasti priporočamo trimesečno izmenjavo za pripravo magistrskega dela), na kateri poleg znanj pridobijo tudi nova poznanstva in občutek umeščenosti lastne stroke v širši prostor. Program je obogaten z rezultati raziskovalnega dela na Obramboslovnem raziskovalnem centru, kjer potekajo nacionalne in mednarodne raziskave s področja kriznega upravljanja, obrambnega prestrukturiranja in konverzije, načinov popolnjevanja oboroženih sil, prepada med civilnim in vojaškim okoljem, sodobnega voditeljstva v oboroženih silah, mirovnih operacij ipd.
Magistri in magistrice lahko po zaključenem programu znanja in kompetence uspešno uporabijo pri zaposlitvi na vojaškem področju, v državni upravi, diplomaciji, v množičnih medijih ter v velikih gospodarskih in infrastrukturnih sistemih ali pa opravljajo raziskovalno, analitično in pedagoško delo v raziskovalnih in pedagoških institucijah, ki proučujejo oziroma poučujejo teme iz nacionalne in mednarodne varnosti.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Obramboslovje in varnostne študije se lahko vpiše, kdor je končal: študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Magistrski program Politologija – Politična teorija, globalizacijske in strateške študije, nudi interdisciplinarno obravnavo političnih idej, političnih institucij in političnih praks. Čeprav se program v prvi vrsti specializira na obravnavo političnih teorij, študij na programu vseeno omogoča študentom/-tkam specializacijo v drugih poljih politične znanosti, kot so: politično komuniciranje, politična ekologija, politična filozofija, politična ekonomija, primerjalne/globalne politike. Program nudi živahno, stimulativno in podpirajoče študijsko okolje, kjer je posebna pozornost namenjena individualnim raziskovalnim preferencam študentov/-tk (t.i. individualni kurikulum), kar je nujno za kvalitetno znanstveno produkcijo ter njihov akademski/profesionalni razvoj.
Pridobljena analitična in profesionalna znanja jih usposobijo za kariere znotraj državne uprave, poslovnega sveta, nevladnega sektorja ali medijev. Magistranti/-tke programa se lahko zaposlijo tudi kot politični svetovalci, politični analitiki, uradni predstavniki in govorniki, politični aktivisti/zagovorniki in pedagogi.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Politologija - Politična teorija, globalizacijske in strateške študije se lahko vpiše, kdor je končal: študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Magistrski študijski program Politologija – Primerjalne javne politike in uprava ponuja odgovore na številna vprašanja kot so na primer tudi: Na kakšen način se sprejemajo odločitve glede rešitve migrantske krize? Zakaj se politične stranke strinjajo o problemu, ne pa njegovi rešitvi? Kakšno moč imajo pri oblikovanju odločitev države interesne skupine, lobiji, sindikati, okoljevarstvene in druge nevladne organizacije? Kdo lahko določi ukrepe za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu? Na kakšen način se sprejemajo odločitve glede rešitve migrantske krize?
S študijem na programu, študenti in študentke pridobijo kompetence, ki jim omogočajo sodelovanje pri reševanju tovrstnih javnopolitičnih problemov. Študij ponuja vpogled v delovanje političnih akterjev in procese oblikovanja politik na različnih ravneh odločanja: lokalni, nacionalni in evropski, kot tudi v mednarodno primerjalni perspektivi. Program odlikuje velika izbirnost, kar študentkam in študentom omogoča, da si program oblikujejo tudi po lastnih željah in potrebah ter študij obogatijo z relevantnimi znanji drugih družboslovnih področij.
Magistri in magistrice se po končanem študiju lahko zaposlijo v političnih in državnih institucijah tako na ravni države kot tudi v lokalnem ali mednarodnem okolju, v javni upravi in različnih službah v širšem javnem sektorju, pa tudi v gospodarstvu, nevladnem sektorju, medijih ali v akademskih in raziskovalnih krogih.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Politologija – Primerjalne javne politike in uprava se lahko vpiše, kdor je končal študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Študijski program Sociologija ima 2 modula:
Cilj programa je študente usposobiti za analizo družbenih vprašanj, sintezo interdisciplinarnih znanj, razvijanje kritične presoje, obvladovanje raziskovalnih metod in organizacijo raziskovalnega dela, kooperativno delo ter etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki.
Poseben poudarek je na kritični refleksiji družbenih vprašanj in sprememb v zahodnih poznomodernih družbah, procesih globalizacije in njenih lokalnih družbenih učinkih ter na preučevanju dolgoročnejših oz. zgodovinskih alternativ družbenega razvoja.
Magistranti in magistrantke programa Sociologija se zaposlujejo predvsem v raziskovalnih ustanovah in v strokovnih službah ministrstev kot raziskovalci, analitiki in svetovalci na področju načrtovanja, presoje in evalviranja družbenih zadev. Zaposlujejo se tudi v kulturnih, medijskih, socialnih, zdravstvenih, okoljevarstvenih in izobraževalnih ustanovah ter v lokalnih in občinskih strokovnih službah.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Sociologije se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Študijski program Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij ima 2 modula:
• Menedžment človeških virov in znanja
• Upravljanje organizacij
Program Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij povezuje sodobne prakse in smernice menedžmenta človeških virov, menedžmenta znanja ter upravljanja in razvoja organizacij, saj združuje vsebine sociologije, prava, ekonomije, socialnega podjetništva, industrijskih odnosov, izobraževanja in razvoja zaposlenih ter praktičnih znanj, ki so potrebna za delovanje na teh področjih. Prek obravnave aktualnih in uporabnih tematik, stikov in raznovrstnega sodelovanja z organizacijami, gospodarstvom, mednarodnimi institucijami, ponujanjem možnosti za študij v tujini, študentke in študenti usvojijo strokovna znanja, spoznajo delovne in poslovne procese, tokove na trgu dela, prvine vodenja sodelavcev, upravljanja raznolikosti, organizacijskih sprememb, projektnega vodenja ter analitičnega dela za razreševanje strateških izzivov in dilem na področju menedžmenta človeških virov, znanja in organizacij.
Program je multidisciplinarno zastavljen in omogoča magistrantkam in magistrantom zaposljivost in uspešen razvoj karier na širokem profesionalnem področju menedžmenta človeških virov, znanja in organizacij. Ob tem velja posebej izpostaviti strateško oblikovanje in izvajanje pridobivanja, selekcije in ohranjanja kadrov, aktivnosti razvoja človeških virov, menedžmenta talentov, menedžmenta znanja, oblikovanja organizacijske kulture, vodenje sodelavcev ter sodelovanje magistrantk in magistrantov v korporativnem upravljanju organizacij v gospodarstvu in v civilni družbi, doma in v tujini.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij se lahko vpiše, kdor je končal:
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva boljši uspeh pri dosedanjem študiju, in sicer povprečna ocena izpitov pri dosedanjem študiju –100%
Program Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi temelji na celostnem pristopu k najnovejšim dosežkom marketinga, znamčenja, tržnega komuniciranja (modul 1), korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi (modul 2). Vsebina programa poudarja družbeno odgovornost organizacij ter kreativno in strateško naravnanost, ki omogočata najboljše možne rešitve kompleksnih problemov širšega področja marketinga in odnosov z javnostmi ter doseganja konkurenčnosti organizacij v svetu. Magistrski študij je namenjen oblikovanju sposobnosti in znanj za vodstvena mesta v oddelkih za marketing, tržno komuniciranje, korporativno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi v podjetjih, javnih zavodih, vladnih in nevladnih ustanovah, političnih strankah in medijih.
Magistrante in magistrantke programa najdemo skoraj v vsakem podjetju, neprofitni organizaciji, javni oz. državni službi, v oddelkih za marketing, službah za korporativno in tržno komuniciranje. Veliko jih je v komunikacijskih organizacijah (oglaševalskih in marketinških agencijah, svetovalnih podjetjih, raziskovalnih organizacijah itd). Študij razvija kulturo, ki razvija podjetništvo.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi se lahko vpiše, kdor je končal študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
- pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 90 %
- upošteva se tudi povprečje ocen pri dveh predmetih, in sicer Odnosi z javnostmi (oz. predmet s primerljivo vsebino) in Osnove marketinga (oz. predmet s primerljivo vsebino), pri čemer primerljivost vsebin obeh predmetov ugotavlja skrbnik programa na podlagi predloženih dokazil pri prijavi – 10 %.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
- Ca Foscari University of Venice, Benetke, Italija
- University of Padua, Padova, Italija
- University of Graz, Gradec, Avstrija
- University of Hamburg, Hamburg, Nemčija
- Catholic University of Leuven, Leuven, Belgija
- Maastricht University, Maastricht, Nizozemska
- University of Deusto, Bilbao, Španija
- Ruhr-University, Bochum, Nemčija
- University of Sevilla, Španija
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica človekovih pravic in demokratizacije (okrajšava: mag. člov. prav. in demo.).
Temeljni cilji programa:
Temeljni cilji skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Človekove pravice in demokratizacija so: zagotoviti ustrezna teoretična in specifična znanja, potrebna za razumevanje, kriti-čno ovrednotenje in razvoj teoretičnih okvirjev, ki se nanašajo na trende in prakso koncepta varstva človekovih pravic in demokratizacije; izobraziti visoko kvalificirane profesionalce s področja človekovih pravic in demokratizacije, ki bodo sposobni delati kot akademiki, osebje ali terenski delavci mednarodnih vladnih, vladnih ali mednarodnih nevladnih organizacij; svojim diplomantom omogočiti izkušnje iz prakse; zagotoviti znanja in veščine, ki študentom omogočajo izvedbo samostojne raziskave na magistrski ravni, povezane s področjem varstva človekovih pravic in demokratizacije; ustvariti evropsko mrežo kurikularnega razvoja in izmenjavo osebja med univerzami na področju človekovih pravic in demokratizacije.
Struktura programa:
V prvem semestru (september–januar) študenti študirajo skupaj v Benetkah. Obiskujejo predavanja, ki jih vodijo predavatelji s sodelujočih univerz in praktiki iz mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. Po koncu prvega semestra je v sklopu človekovih pravic na terenskih operacijah organiziran tritedenski praktikum, nato pa še enotedenska strokovna ekskurzija. V drugem semestru (februar–julij) študenti dva predmeta, ki si ju sami izberejo, študirajo na eni od sodelujočih univerz in tam izdelajo tudi magistrsko nalogo, ki jo zagovarjajo v Benetkah. Študenti morajo drugi semester izobraževanja opraviti v državi, iz katere ne prihajajo.
Več informacij
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V program Človekove pravice in demokratizacija se lahko v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (členi 38, 38a in 41) vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje s strokovnih področij, ki so relevantna za človekove pravice, vključujoč discipline prava, družbenih ved in humanistike,
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi koordinator/-ica programa, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij,
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnih področij, navedenih v točki a),
d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi koordinator/-ica programa, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu, členom 41, se v primeru prevelikega števila prijavljenih kandidatov pri izbiri kandidatov za vpis v skupni program Človekove pravice in demokratizacija upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (ocena diplomskega dela).
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
- The South East European University, Tetovo, Makedonija
Pridobljen strokovni naslov je: magister / magistrica evropskih študij (okrajšava: mag. evr. štud.).
Temeljni cilji programa:
Program Evropske študije je je usmerjen v razumevanje dogajanj na Evropski celini in širše. Tako program vključuje nadgradnjo poznavanja osnovnih izhodišč evropskih integracij, ki jo plemeniti z najnovejšimi podatki o dogajanjih in pozicioniranju Evropske unije v svetu. Študij evropskih študij je interdisciplinarne narave in povezuje družbene, poslovne, upravne in pravne vede. Interdisciplinarni program vključuje znanja politologije, ekonomije, sociologije, prava in kulturologije. S konceptualno-metodološkimi ter z analitično-raziskovalnimi pristopi k predmetom obravnave nadgrajuje dodiplomski program in usmerja v poglabljanje posameznih problematik in politik Evropske unije. Poleg znanj iz omenjenih disciplin daje program tudi veščinske sposobnosti, ki jih diplomant programa potrebuje za opravljanje svojega dela na področju preučevanja ali upravljanja zadev v okviru evropskih integracij.
Cilj programa je usposobiti diplomante za samostojno analitično, svetovalno, načrtovalno in vodstveno delo na različnih področjih dela, povezanega z evropskim političnim, družbenim, kulturnim, ekonomskim, finančnim, socialnim, pravnim okoljem.
Struktura programa:
Predavanja se bodo v prvem drugem in tretjem semestru pretežno izvajala na South East European University, seminarji pa se izvajajo preko orodij in metod za delo na daljavo, tako preko spletnih učilnic kakor tudi preko neposrednih kontaktov na daljavo (v obliki webinarjev). Podrobnejši izvedbeni načrti za posamezne predmete, nabor izbirnih predmetov in strokovne ekskurzije so določene ob začetku študijskega leta. Študenti obiščejo FDV v četrtem semestru v času pisanja magistrskega dela. Program se v celoti izvaja v angleškem jeziku. Ob uspešnem zaključku študija diplomanti prejmejo skupno diplomsko listino.
Več informacij
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
Na magistrski program lahko vstopijo kandidati, ki so uspešno zaključili prvostopenjski študij in zbrali vsaj 180 kreditnih točk.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitev za vpis selekcija kandidatov poteka na podlagi uspešnosti predhodnega / prvostopenjskega študija (povprečna ocena).
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
- University of Trento, Trento, Italija
- University of Regensburg, Regensburg, Nemčija
- Corvinus University of Budapest, Budimpešta, Madžarska
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica primerjalnega lokalnega razvoja (okrajšava: mag. prim. lok. raz.).
Temeljni cilji programa:
Temeljni cilji skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Primerjalni lokalni razvoj so: študentom podati ustrezna teoretična in primerjalna znanja s področja lokalnega razvoja in jih seznani s primeri dobre prakse; razvijati njihovo sposobnost delovanja na področju lokalnega razvoja v skladu z EU standardi; vzpostavljati mrežo kontinuiranega sodelovanja med študenti, bodočimi akterji lokalnega razvoja iz različnih držav in okolij; vzpostavljati most med partnerskimi univerzami, lokalnimi skupnostmi, profitnimi in neprofitnimi organizacijami iz držav, ki v programu sodelujejo.
Struktura programa:
Prvi semester študenti opravijo v Budimpešti, drugi semester izmenično v Regensburgu in Ljubljani, tretji semester opravijo v Trentu. V četrtem semestru se študenti odločijo za partnersko univerzo po lastni izbiri. Ob uspešnem zaključku diplomanti prejmejo skupno diplomsko listino.