Temeljni cilji magistrskega študijskega programa Diplomacija so: praktično in teoretično usposobiti podiplomske študente za strokovno diplomatsko delovanje tako v ožjem (kot instrument izvajanja zunanje politike subjekta mednarodnih odnosov, ki ga predstavljajo) kot v širšem smislu (tj. kot izhodišče kakršnega koli mirnega reševanja sporov med subjekti).
Študij poleg praktičnih znanj ponuja tudi zgodovinska, teoretsko-aplikativna, mednarodnopravna, ekonomsko-politična in jezikovno-kulturna znanja, pri čemer je študentu prepuščena možnost široke izbire tem, ki jih poleg diplomatskih znanj, spretnosti in mišljenja želi podrobneje poznati.
Program omogoča specializacijo družboslovnoinformatičnih ter metodološko-empiričnih znanj. Poglablja razumevanje medsebojnega vplivanja sodobne družbe in novih informacijskih ter komunikacijskih tehnologij. Študenta tudi usposablja za kritično empirično raziskovanje družbenih pojavov in regularnosti, ki so povezane z novimi tehnologijami, s specifičnih (izbirnih) družboslovnih vidikov (sociološkega, kulturnega, socialnopsihološkega, organizacijskega itd.). Poleg tega študenta usposablja tudi za načrtovanje informacijskih sistemov v sodobnih družbah, pri čemer so poudarjeni družboslovni vidiki načrtovanja, implementacije in ovrednotenja takšnih sistemov. Temeljni cilji študija so:
Poglavitni cilj programa je usposobiti študente za samostojno strokovno, analitično, raziskovalno, praktično in znanstveno delo, povezano z družboslovnimi vidiki evropskih študij. Program nadgrajuje dodiplomski program s konceptualno-metodološkimi in z analitično-raziskovalnimi pristopi k predmetom obravnave ter s poglabljanjem poznavanja posameznih problematik in politik Evropske unije.
Diplomanta magistrskega programa v prvi vrsti odlikuje kombinacija interdisciplinarne širine poznavanja evropskih tem, poglobljenega poznavanja posameznih tematik ter opremljenost s konceptualnimi in metodološkimi znanji.
Program ima 2 modula:
Program ponuja intenziven enoletni študij širokega spektra sodobnih tematik komunikologije in medijskih študij. Študente spodbuja k multidiscplinarnemu ukvarjanju s sodobnimi teoretičnimi, konceptualnimi in empiričnimi trendi v raziskovanju medijev in komuniciranja. Prvi modul (Komuniciranje in družba) postavlja komunikologijo v širši interdisciplinarni okvir družboslovja in razčlenjuje specifične pojave družbenega komuniciranja v sodobnem globaliziranem svetu. Delovanje starih in novih medijev, politično komuniciranje, organizacijsko komuniciranje, medosebno in skupinsko komuniciranje, nastopanje predstavnikov civilne družbe in družbenih gibanj, reprezentacije popularne kulture itd. postavlja v okvir lokalnega multikulturnega in globalnega interkulturnega komuniciranja ter jih razčlenjuje v političnih, socialnih, diskurzivnih in psiholoških razsežnostih. V tem okviru se med drugim posebej usmerja na vprašanja javne retorike, dialoškosti, deliberacije, oblikovanje identitet, različnosti, multikulturnosti, komuniciranja v odnosih moči, odnosih do manjšin. Drugi modul (Medijske študije in popularna kultura) se osredotoča na kulturni vidik medijskega komuniciranja v “starih” in “novih” medijih ter pri tem izhaja iz širokega nabora disciplin, ki so povezane z medijskimi študijami (antropologije, kulturnih študij, sociologije kulture, urbane sociologije …). Študij medijske kulture je tu umeščen v širši kontekst popularne kulture in drugih kulturnih praks, ki so sestavni del sodobne medijske družbe. Izbirni predmeti pokrivajo produkcijski, tekstualni in recepcijski vidik medijske kulture ter jo umeščajo v širši kontekst družbenih in kulturnih sprememb.
Temeljni cilj programa je oblikovanje profila magistra kulturologije, ki bo združeval radovednost za različne kulturne prakse in življenjske sloge s sposobnostjo njihovega umeščanja v širše kontekste razumevanja in razlage. Navsezadnje živimo v času, ko procese modernizacije, globalizacije in informatizacije družbe spremlja izrazita diverzifikacija različnih oblik kulturnih izrazov, tako da danes tako rekoč ni posameznika, ki se mu ne bi bilo treba nenehno gibati med različnimi ravninami kulturnih artikulacij, na primer med visoko in nizko, lokalno in globalno kulturo ipd. Ker v teh povezavah nastajajo tudi naše identitete, bi bilo mogoče reči, da je kultura celo človekovo primarno okolje, pri čemer so magistri kulturologije s svojim poznavanjem in sposobnostmi analize teh procesov usposobljeni tako za samostojno raziskovalno delo na tem področju kot za delo v različnih ustanovah in podjetjih, ki se tako ali drugače dotikajo kulture.
Magistrski program Mednarodni odnosi je zasnovan tako, da študentu omogoča, da postane kompetenten poznavalec mednarodnih odnosov. Program gradi na interdisciplinarnosti ter poznavanju discipline in njenih praktičnih vrednosti: od klasičnih vsebin, aktualnih procesov in odnosov v globalizirani družbi do pridobivanja metodološko-teoretičnih in praktičnih znanj. Posebna pozornost je namenjena magistrskemu delu kot samostojnemu raziskovalnemu projektu s proučevanjem aktualnih tem v mednarodnih odnosih, pri čemer študenti v sodelovanju s svojimi mentorji temo magistrskega dela izberejo sami.
Namen programa je usposobiti podiplomske študente za strokovno, analitično, znanstveno in praktično delovanje v mednarodnih odnosih:
Program izpolnjuje pričakovanja študentov, diplomantov novinarstva na prvi stopnji in številnih novinarjev, ki želijo svoje praktične izkušnje razširiti in teoretsko poglobiti. Uvedbo programa novinarskih študij na drugi stopnji narekujejo: razvoj novinarske stroke v Sloveniji, prizadevanja za profesionalizacijo novinarske dejavnosti ter siceršnje (spremenjene) medijske in družbene okoliščine.
Podiplomski program predvideva, da bo študentova prednostna usmeritev sicer izbrani medij, vendar pa bo želel poglobljeno in kritično, tudi samostojno raziskovalno, spoznavati delovanje medijev v družbi, vpliv novinarskih besedil, njihove zlorabe, moč in nemoč ter meje novinarskega poklica. Poglobljeni študij izbranih vsebin bo nadgrajeval temeljna dodiplomska znanja za kritično samorefleksijo, obenem pa diplomantom drugih smeri omogočil, da z izbranimi vsebinami nadomestijo primanjkljaj pri temeljnih novinarskih predmetih.
Podiplomski magistrski študijski program Obramboslovje je program, ki združuje znanja družbenih ved, humanistike, zaščite okolja, varnostnih in vojaških študij. Program usposablja študente za delovanje pri analiziranju, vodenju, upravljanju, svetovanju in odločanju v nacionalnovarnostnem sistemu Slovenije ter v mednarodnih varnostnopolitičnih in vojaškopolitičnih organizacijah. Program je obogaten z rezultati raziskovalnega dela na Obramboslovnem raziskovalnem centru, kjer potekajo mednarodne raziskave o kriznem upravljanju, obrambnem prestrukturiranju in konverziji, načinih popolnjevanja oboroženih sil, prepadu med civilnim in vojaškim okoljem, sodobnem voditeljstvu v oboroženih silah, mirovnih operacijah. Poleg tega pa vključenost raziskovalcev in pedagogov na katedri za obramboslovje v Programsko skupino Obramboslovje ter v projekte kriznega upravljanja, civilno-vojaških odnosov, načinov popolnjevanja oboroženih sil in odnosa javnega mnenja do varnosti v Sloveniji zagotavlja izjemno veliko število podatkov in ugotovitev iz empirije sodobne mednarodne varnosti, neposredno uporabne za empirično in metodološko izobraževanje podiplomskih študentov. Program Obramboslovje na FDV je primerljiv s programi obrambnih, vojnih študij, študij reševanja konfliktov, študij mednarodne varnosti ter vojaških in strateških študij, ki potekajo na uglednih tujih univerzah.
Cilj tega podiplomskega študija je razvijati ustrezna teoretična in empirična znanja z vidika politične znanosti in prispevati k modernizaciji upravljanja ter njegovi prilagoditvi slovenskemu okolju. Upravljanje v širšem politološkem smislu pojmujemo kot celovit proces, ki je tesno povezan s procesom oblikovanja politik – oba procesa se ne le dopolnjujeta, ampak se v sodobnih državah vse bolj prepletata. Brez razumevanja ciljev oblikovanja politik tudi ni smotrnega upravljanja. Poseben cilj študija je prispevati k razvoju analitično podprtega oblikovanja politik na vseh področjih in k razumevanju posebnega pomena javnih služb, še posebej njihove odgovornosti za delovanje celotnega upravno-političnega podsistema.
Program ima 3 module:
Cilj programa je študente usposobiti za analizo družbenih vprašanj, sintezo interdisciplinarnih znanj, razvijanje kritične presoje, obvladovanje raziskovalnih metod in organizacijo raziskovalnega dela, kooperativno delo ter etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki.
Program je oblikovan modulsko in ponuja sodobna spoznanja teoretske in aplikativne sociologije. Poseben poudarek je na kritični refleksiji družbenih vprašanj in sprememb v zahodnih poznomodernih družbah, procesih globalizacije in njenih lokalnih družbenih učinkih ter na preučevanju dolgoročnejših oz. zgodovinskih alternativ družbenega razvoja.
Program ima 3 module:
Razvoj človeških virov, oblikovanje na znanju temelječe družbe in delo z ljudmi kot nosilci znanj, sposobnosti in kompetenc, ki so lahko strateška prednost ali zaviralni dejavnik v razvoju organizacij, pred organizacije in njihov menedžment postavlja številne nove izzive. Temeljni cilj programa Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja je pridobitev konceptualnih in analitičnih znanj in kompetenc, ki so potrebna za spoprijemanje z navedenimi izzivi na operativni in strateški ravni.
Program ima tri module, ki so prilagojeni študijski raziskovalni in profesionalni usmeritvi študentov.
Program študente oskrbi z analitičnim in metodološkim znanjem, ki omogoča reševanje kompleksnih nalog, povezanih s problematiko načrtovanja strateškega tržnega komuniciranja. Izpostavi celostno, kritično in reflektivno razumevanje okolja in procesov marketinga ter tržnega komuniciranja, prav tako pa spodbuja komunikativnost, javno nastopanje in pisno izražanje študentov, sposobnost timskega delovanja, prožnost pri obvladovanju sprememb in visoko strokovnost v smislu razčlenjevanja, določitve zaporedja, usklajevanja delovnih nalog ter izbire metod in načinov dela v skladu s sodobnimi standardi stroke tržnega komuniciranja.