Družboslovna informatika je študij prihodnosti, ki povezuje internetne tehnologije, metodologijo in statistiko, družboslovje in poslovanje.
Program omogoča pridobivanje širokega nabora kompetenc, ki se nanašajo na napredno rabo novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kakor tudi na razumevanje družbenih fenomenov, povezanih z internetom in ostalimi informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami.
Študenti pridobijo teoretsko širino za razumevanje fenomenov in trendov informacijske družbe, hkrati pa razvijajo informatične, metodološke, analitske ter poslovne kompetence za učinkovito delovanje na področjih, kjer se prepletajo družboslovje, poslovanje in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Študij družboslovne informatike je izjemno kakovosten, saj so številni predavatelji uveljavljeni znanstveniki v mednarodnem merilu.
S pridobljenim nazivom magistra/-ice družboslovne informatike se odpira širok spekter zaposlitev, od vodenja in implementacije spletnega nastopa, spletne analitike do vodenja projektov in tržnega raziskovanja.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Družboslovna informatika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, poslovne in upravne vede, izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, matematika in statistika, računalništvo, humanistične vede, pravo, tehniške vede, proizvodne tehnologije, arhitektura in gradbeništvo, zdravstvo, socialno delo ter varstvo okolja ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Pri izbiri kandidatov se upošteva:
- uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
- upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Študijski program Evropske študije temelji na združevanju več disciplin evropskih študij, tj. politologije, ekonomije, prava in mednarodnih odnosov, in v središče postavlja močan konceptualeni pregled akterjev, struktur in procesov na evropskem prizorišču.
Osrednje zadeve evropske integracije študentje usvajajo prek individualnega raziskovalnega dela glede na lastno zanimanje, hkrati pa razvijajo analitične in komunikacijske veščine, tudi v tretjem tujem jeziku, kvantitativno in kvalitativno metodološko podkovanost ter nadgrajujejo vodstvene in pogajalske sposobnosti.
Magistranti Evropskih študij so zaposleni v institucijah EU in drugih (evropskih) mednarodnih organizacijah, v nacionalni ali evropski diplomaciji in v nacionalnih vladah, še posebno na ministrstvih za zunanje zadeve, za evropske zadeve, za gospodarski in socialni razvoj. Magistranti so neposredno pripravljeni tudi za delo na regionalni ravni (lokalna uprava in mestne oblasti, razvojne agencije), v nevladnih organizacijah, v medijih in v podjetništvu v EU in izven njenih meja.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Evropske študije se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij evropske študije in mednarodni odnosi ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Študijski program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije ima 2 modula:
Program ponuja intenziven dvoletni študij širokega spektra sodobnih tematik komunikologije in medijskih študij. Študente spodbuja k multidiscplinarnemu ukvarjanju s sodobnimi teoretičnimi, konceptualnimi in empiričnimi trendi v raziskovanju medijev in komuniciranja.
Prvi modul postavlja komunikologijo v širši interdisciplinarni okvir družboslovja in razčlenjuje specifične pojave družbenega komuniciranja v sodobnem globaliziranem svetu. Delovanje starih in novih medijev, politično komuniciranje, organizacijsko komuniciranje, medosebno in skupinsko komuniciranje, nastopanje predstavnikov civilne družbe in družbenih gibanj, reprezentacije popularne kulture itd. postavlja v okvir lokalnega multikulturnega in globalnega interkulturnega komuniciranja ter jih razčlenjuje v političnih, socialnih, diskurzivnih in psiholoških razsežnostih.
V tem okviru se med drugim posebej usmerja na vprašanja javne retorike, dialoškosti, deliberacije, oblikovanje identitet, različnosti, multikulturnosti, komuniciranja v odnosih moči, odnosih do manjšin.
Drugi modul se osredotoča na kulturni vidik medijskega komuniciranja v “starih” in “novih” medijih ter pri tem izhaja iz širokega nabora disciplin, ki so povezane z medijskimi študijami (antropologije, kulturnih študij, sociologije kulture, urbane sociologije …). Študij medijske kulture je tu umeščen v širši kontekst popularne kulture in drugih kulturnih praks, ki so sestavni del sodobne medijske družbe. Izbirni predmeti pokrivajo produkcijski, tekstualni in recepcijski vidik medijske kulture ter jo umeščajo v širši kontekst družbenih in kulturnih sprememb.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Komunikologija – Medijske in komunikacije študije se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini; b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Temeljni cilj programa Kulturne študije je oblikovanje profila magistra kulturologije, ki bo združeval radovednost za različne kulturne prakse in življenjske sloge s sposobnostjo njihovega umeščanja v širše kontekste razumevanja in razlage. Navsezadnje živimo v času, ko procese modernizacije, globalizacije in informatizacije družbe spremlja izrazita diverzifikacija različnih oblik kulturnih izrazov, tako da danes tako rekoč ni posameznika, ki se mu ne bi bilo treba nenehno gibati med različnimi ravninami kulturnih artikulacij, na primer med visoko in nizko, lokalno in globalno kulturo ipd. Ker v teh povezavah nastajajo tudi naše identitete, bi bilo mogoče reči, da je kultura celo človekovo primarno okolje, pri čemer so magistri kulturologije s svojim poznavanjem in sposobnostmi analize teh procesov usposobljeni tako za samostojno raziskovalno delo na tem področju kot za delo v različnih ustanovah in podjetjih, ki se tako ali drugače dotikajo kulture.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Kulturne študije se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, umetnost, poslovne in upravne vede, pravo, izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Magistrski študijski program Mednarodni odnosi je zasnovan tako, da študentu omogoča, da postane kompetenten poznavalec mednarodnih odnosov. Program gradi na interdisciplinarnosti ter poznavanju discipline in njenih praktičnih vrednosti: od klasičnih vsebin, aktualnih procesov in odnosov v globalizirani družbi do pridobivanja metodološko-teoretičnih in praktičnih znanj.
Posebna pozornost je namenjena magistrskemu delu kot samostojnemu raziskovalnemu projektu s proučevanjem aktualnih tem v mednarodnih odnosih, pri čemer študenti v sodelovanju s svojimi mentorji temo magistrskega dela izberejo sami.
Študenti bodo z uspešno zaključenim programom postali strokovnjaki na področju mednarodnih odnosov, s čimer bodo lahko razvijali svojo kariero tako na akademskem področju kot v praksi.
S svojim znanjem in veščinami bodo lahko magistranti programa Mednarodni odnosi izbirali med zelo različnimi delovnimi mesti, program jim omogoča tudi spremembe kariernih poti, na primer s prehodi med vladnim in zasebnim sektorjem. Študente, ki so uspešno končali študij Mednarodnih odnosov, je mogoče najti v diplomaciji, v Združenih narodih in drugih mednarodnih institucijah, v institucijah Evropske unije, mednarodnih nevladnih organizacijah, v novinarstvu in v zasebnem sektorju (na primer v multinacionalnih podjetjih ali v lastnih podjetjih).
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Mednarodni odnosi se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja Mednarodni odnosi ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi pristojni prodekan in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
• Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 50 % teže,
• Upošteva se tudi ocena, dosežena na izbirnem izpitu iz področja, na katerega sodi študijski program – 50 % teže.
Študijski program Novinarstvo izpolnjuje pričakovanja študentov, diplomantov novinarstva na prvi stopnji in številnih novinarjev, ki želijo svoje praktične izkušnje razširiti in teoretsko poglobiti. Uvedbo programa novinarskih študij na drugi stopnji narekujejo: razvoj novinarske stroke v Sloveniji, prizadevanja za profesionalizacijo novinarske dejavnosti ter siceršnje (spremenjene) medijske in družbene okoliščine.
Podiplomski program predvideva, da bo študentova prednostna usmeritev sicer izbrani medij, vendar pa bo želel poglobljeno in kritično, tudi samostojno raziskovalno, spoznavati delovanje medijev v družbi, vpliv novinarskih besedil, njihove zlorabe, moč in nemoč ter meje novinarskega poklica. Poglobljeni študij izbranih vsebin bo nadgrajeval temeljna dodiplomska znanja za kritično samorefleksijo, obenem pa diplomantom drugih smeri omogočil, da z izbranimi vsebinami nadomestijo primanjkljaj pri temeljnih novinarskih predmetih.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Novinarstvo se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Študijski program Politologija – Politična teorija, globalizacijske in strateške študije študente/-tke pripravi na nadaljevanje njihove akademske ali profesionalne poti z vrhunskimi znanjem v politologiji in predvsem z upoštevanjem individualnih raziskovalnih preferenc študentov/-tk (individualni kurikulum), kar je nujno za njihov akademski/profesionalni razvoj.
Čeprav se program specializira na študij političnih teorij, študij na programu vseeno omogoča študentom/-tkam specializacijo v drugih poljih politične znanosti: e.g. politično komuniciranje, politična ekologija, politična filozofija, politične ekonomija, primerjalne/globalne politike.
Pridobljena analitična in profesionalna znanja jih usposobijo za kariere znotraj državne uprave, poslovnega sveta, nevladnega sektorja ali medijev. Magistranti/-tke programa se lahko zaposlijo tudi kot politični svetovalci, politični analitiki, uradni predstavniki in govorniki, politični aktivisti/zagovorniki in pedagogi.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Politologija - Politična teorija, globalizacijske in strateške študije se lahko vpiše, kdor je končal: študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Študijski program Sociologija ima 2 modula:
Cilj programa je študente usposobiti za analizo družbenih vprašanj, sintezo interdisciplinarnih znanj, razvijanje kritične presoje, obvladovanje raziskovalnih metod in organizacijo raziskovalnega dela, kooperativno delo ter etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki.
Poseben poudarek je na kritični refleksiji družbenih vprašanj in sprememb v zahodnih poznomodernih družbah, procesih globalizacije in njenih lokalnih družbenih učinkih ter na preučevanju dolgoročnejših oz. zgodovinskih alternativ družbenega razvoja.
Magistranti in magistrantke programa Sociologija se zaposlujejo predvsem v raziskovalnih ustanovah in v strokovnih službah ministrstev kot raziskovalci, analitiki in svetovalci na področju načrtovanja, presoje in evalviranja družbenih zadev. Zaposlujejo se tudi v kulturnih, medijskih, socialnih, zdravstvenih, okoljevarstvenih in izobraževalnih ustanovah ter v lokalnih in občinskih strokovnih službah.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Sociologije se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena).
Študijski program Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij ima 2 modula:
• Menedžment človeških virov in znanja
• Upravljanje organizacij
Razvoj človeških virov, oblikovanje na znanju temelječe družbe in delo z ljudmi kot nosilci znanj, sposobnosti in kompetenc, ki so lahko strateška prednost ali zaviralni dejavnik v razvoju organizacij, pred organizacije in njihov menedžment postavlja številne nove izzive. Temeljni cilj programa Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja je pridobitev konceptualnih in analitičnih znanj in kompetenc, ki so potrebna za spoprijemanje z navedenimi izzivi na operativni in strateški ravni.
Magistranti in magistrantke programa Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij so zaželen partner vodilnih in strokovnih sodelavcev tako v zasebnih in javnih kot v profitnih in neprofitnih organizacijah. Njihova odlika je široko, celovito in praktično uporabno znanje ter kompetence za obvladovanje problemov, povezanih z organizacijskimi spremembami, z zaposlovanjem, s socialnimi vprašanji, z delom z ljudmi v organizacijah ter z oblikovanjem okolja za ustvarjanje, prenos in uporabo znanja.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij se lahko vpiše, kdor je končal:
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva boljši uspeh pri dosedanjem študiju, in sicer povprečna ocena izpitov pri dosedanjem študiju –100%
Študijski program Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmištudente oskrbi z analitičnim in metodološkim znanjem, ki omogoča reševanje kompleksnih nalog, povezanih s problematiko načrtovanja strateškega tržnega komuniciranja.
Izpostavi celostno, kritično in reflektivno razumevanje okolja in procesov marketinga ter tržnega komuniciranja, prav tako pa spodbuja komunikativnost, javno nastopanje in pisno izražanje študentov, sposobnost timskega delovanja, prožnost pri obvladovanju sprememb in visoko strokovnost v smislu razčlenjevanja, določitve zaporedja, usklajevanja delovnih nalog ter izbire metod in načinov dela v skladu s sodobnimi standardi stroke tržnega komuniciranja.
Danes živimo v komunikacijski družbi, zato so zaposlitvene možnosti magistrantov programa precej večje, kot se domneva. Najdemo jih skoraj v vsakem podjetju, nepridobitni organizaciji, javni oz. državni službi. Največ jih je seveda v komunikacijskih organizacijah (oglaševalskih in marketinških agencijah, svetovalnih podjetjih, raziskovalnih organizacijah itd). Veliko zaposlitvenih možnosti pa je še neodkritih in čakajo na dobro idejo. Dobre ideje pa so običajno plod dobrega študija.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi se lahko vpiše, kdor je končal študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, iz katerega koli strokovnega področja oz. kandidati iz vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
- pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri dodiplomskem študiju (povprečna ocena) – 90 %
- upošteva se tudi povprečje ocen pri dveh predmetih, in sicer Odnosi z javnostmi (oz. predmet s primerljivo vsebino) in Osnove marketinga (oz. predmet s primerljivo vsebino), pri čemer primerljivost vsebin obeh predmetov ugotavlja skrbnik programa na podlagi predloženih dokazil pri prijavi – 10 %.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
- Ca Foscari University of Venice, Benetke, Italija
- University of Padua, Padova, Italija
- University of Graz, Gradec, Avstrija
- University of Hamburg, Hamburg, Nemčija
- Catholic University of Leuven, Leuven, Belgija
- Maastricht University, Maastricht, Nizozemska
- University of Deusto, Bilbao, Španija
- Ruhr-University, Bochum, Nemčija
- University of Sevilla, Španija
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica človekovih pravic in demokratizacije (okrajšava: mag. člov. prav. in demo.).
Temeljni cilji programa:
Temeljni cilji skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Človekove pravice in demokratizacija so: zagotoviti ustrezna teoretična in specifična znanja, potrebna za razumevanje, kriti-čno ovrednotenje in razvoj teoretičnih okvirjev, ki se nanašajo na trende in prakso koncepta varstva človekovih pravic in demokratizacije; izobraziti visoko kvalificirane profesionalce s področja človekovih pravic in demokratizacije, ki bodo sposobni delati kot akademiki, osebje ali terenski delavci mednarodnih vladnih, vladnih ali mednarodnih nevladnih organizacij; svojim diplomantom omogočiti izkušnje iz prakse; zagotoviti znanja in veščine, ki študentom omogočajo izvedbo samostojne raziskave na magistrski ravni, povezane s področjem varstva človekovih pravic in demokratizacije; ustvariti evropsko mrežo kurikularnega razvoja in izmenjavo osebja med univerzami na področju človekovih pravic in demokratizacije.
Struktura programa:
V prvem semestru (september–januar) študenti študirajo skupaj v Benetkah. Obiskujejo predavanja, ki jih vodijo predavatelji s sodelujočih univerz in praktiki iz mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. Po koncu prvega semestra je v sklopu človekovih pravic na terenskih operacijah organiziran tritedenski praktikum, nato pa še enotedenska strokovna ekskurzija. V drugem semestru (februar–julij) študenti dva predmeta, ki si ju sami izberejo, študirajo na eni od sodelujočih univerz in tam izdelajo tudi magistrsko nalogo, ki jo zagovarjajo v Benetkah. Študenti morajo drugi semester izobraževanja opraviti v državi, iz katere ne prihajajo.
Več informacij
Študijsko leto 2021/2022
V program Človekove pravice in demokratizacija se lahko v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (členi 38, 38a in 41) vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje s strokovnih področij, ki so relevantna za človekove pravice, vključujoč discipline prava, družbenih ved in humanistike,
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi koordinator/-ica programa, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij,
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnih področij, navedenih v točki a),
d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi koordinator/-ica programa, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu, členom 41, se v primeru prevelikega števila prijavljenih kandidatov pri izbiri kandidatov za vpis v skupni program Človekove pravice in demokratizacija upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (ocena diplomskega dela).
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
- The South East European University, Tetovo, Makedonija
Pridobljen strokovni naslov je: magister / magistrica evropskih študij (okrajšava: mag. evr. štud.).
Temeljni cilji programa:
Program Evropske študije je je usmerjen v razumevanje dogajanj na Evropski celini in širše. Tako program vključuje nadgradnjo poznavanja osnovnih izhodišč evropskih integracij, ki jo plemeniti z najnovejšimi podatki o dogajanjih in pozicioniranju Evropske unije v svetu. Študij evropskih študij je interdisciplinarne narave in povezuje družbene, poslovne, upravne in pravne vede. Interdisciplinarni program vključuje znanja politologije, ekonomije, sociologije, prava in kulturologije. S konceptualno-metodološkimi ter z analitično-raziskovalnimi pristopi k predmetom obravnave nadgrajuje dodiplomski program in usmerja v poglabljanje posameznih problematik in politik Evropske unije. Poleg znanj iz omenjenih disciplin daje program tudi veščinske sposobnosti, ki jih diplomant programa potrebuje za opravljanje svojega dela na področju preučevanja ali upravljanja zadev v okviru evropskih integracij.
Cilj programa je usposobiti diplomante za samostojno analitično, svetovalno, načrtovalno in vodstveno delo na različnih področjih dela, povezanega z evropskim političnim, družbenim, kulturnim, ekonomskim, finančnim, socialnim, pravnim okoljem.
Struktura programa:
Predavanja se bodo v prvem drugem in tretjem semestru pretežno izvajala na South East European University, seminarji pa se izvajajo preko orodij in metod za delo na daljavo, tako preko spletnih učilnic kakor tudi preko neposrednih kontaktov na daljavo (v obliki webinarjev). Podrobnejši izvedbeni načrti za posamezne predmete, nabor izbirnih predmetov in strokovne ekskurzije so določene ob začetku študijskega leta. Študenti obiščejo FDV v četrtem semestru v času pisanja magistrskega dela. Program se v celoti izvaja v angleškem jeziku. Ob uspešnem zaključku študija diplomanti prejmejo skupno diplomsko listino.
Več informacij
Študijsko leto 2021/2022
Na magistrski program lahko vstopijo kandidati, ki so uspešno zaključili prvostopenjski študij in zbrali vsaj 180 kreditnih točk.
V primeru omejitev za vpis selekcija kandidatov poteka na podlagi uspešnosti predhodnega / prvostopenjskega študija (povprečna ocena).
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
- University of Trento, Trento, Italija
- University of Regensburg, Regensburg, Nemčija
- Corvinus University of Budapest, Budimpešta, Madžarska
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica primerjalnega lokalnega razvoja (okrajšava: mag. prim. lok. raz.).
Temeljni cilji programa:
Temeljni cilji skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Primerjalni lokalni razvoj so: študentom podati ustrezna teoretična in primerjalna znanja s področja lokalnega razvoja in jih seznani s primeri dobre prakse; razvijati njihovo sposobnost delovanja na področju lokalnega razvoja v skladu z EU standardi; vzpostavljati mrežo kontinuiranega sodelovanja med študenti, bodočimi akterji lokalnega razvoja iz različnih držav in okolij; vzpostavljati most med partnerskimi univerzami, lokalnimi skupnostmi, profitnimi in neprofitnimi organizacijami iz držav, ki v programu sodelujejo.
Struktura programa:
Prvi semester študenti opravijo v Budimpešti, drugi semester izmenično v Regensburgu in Ljubljani, tretji semester opravijo v Trentu. V četrtem semestru se študenti odločijo za partnersko univerzo po lastni izbiri. Ob uspešnem zaključku diplomanti prejmejo skupno diplomsko listino.