Cilji dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Andragogika se nanašajo na več ravni kompetenc in na več profilov dela, ki ga opravlja andragog kot strokovnjak za vzgojo in izobraževanje odraslih.
Študenti ob dokončanem študiju razvijejo splošne kompetence humanistično in družboslovno izobraženega intelektualca. Poleg teh razvijajo specifične kompetence, ki jim omogočajo razumevanje razmerij med andragoškimi pojavi in procesi, družbenim in kulturnim okoljem ter značilnostmi in pričakovanji posameznikov. Profesionalne kompetence jim omogočajo razumevanje in reševanje problemskih situacij, ki se pojavijo v teh razmerjih, razumevanje in organiziranje izobraževanja odraslih kot družbenega in individualnega procesa.
Študijski program izobražuje za odgovorno in premišljeno delovanje v vzgoji in izobraževanju odraslih v različnih organizacijah in okoljih. Diplomanti so usposobljeni za raziskovanje in razvijanje andragoške teorije in prakse. Gojijo aktiven odnos do stroke, skrbijo za profesionalni razvoj, upoštevajo multikulturnost, sinergičnost, globalnost, kompleksnost teoretskih konceptov, zmorejo vzpostaviti refleksiven in pluralen odnos do resnic.
Študijski program razvija sposobnosti za ohranjanje in širjenje vedenja in zmožnost za prehode v polje inovacij. Študente pripravlja za reševanje andragoških vprašanj, ki se nanašajo na organizacijo in vodenje izobraževalnih projektov in ustanov, razvijanje izobraževalnih programov ter za samostojno delo pri andragoškem svetovanju in uporabo drugih andragoških metod.
Temeljni cilji magistrskega študijskega programa druge stopnje Andragogika se nanašajo na več ravni kompetenc in na več profilov dela, ki ga opravlja andragog kot strokovnjak za vzgojo in izobraževanje odraslih. Poleg teh razvijajo specifične kompetence, ki jim omogočajo razumevanje razmerij med andragoškimi pojavi in procesi, družbenim in kulturnim okoljem ter značilnostmi in pričakovanji posameznikov. Profesionalne kompetence jim omogočajo razumevanje in reševanje problemskih situacij, ki se pojavijo v teh razmerjih, razumevanje in organiziranje izobraževanja odraslih kot družbenega in individualnega procesa.
Študijski program izobražuje za odgovorno in premišljeno delovanje v vzgoji in izobraževanju odraslih v različnih organizacijah in okoljih. Diplomanti so usposobljeni za raziskovanje ter razvijanje andragoške teorije in prakse. Gojijo aktiven odnos do stroke, skrbijo za profesionalni razvoj, upoštevajo multikulturnost, sinergičnost, globalnost, kompleksnost teoretskih konceptov, zmorejo vzpostaviti refleksiven in pluralen odnos do resnic. Program razvija sposobnosti za ohranjanje in širjenje vedenja ter zmožnost za prehode v polje inovacij.
Študente pripravlja za reševanje andragoških vprašanj, ki se nanašajo na organizacijo in vodenje izobraževalnih projektov in ustanov, razvijanje izobraževalnih programov ter za samostojno delo pri andragoškem svetovanju in uporabo drugih andragoških metod.
Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Anglistika pridobijo vsa jezikovna in kulturna znanja ter jezikovno in medkulturno zmožnost oz. zavest, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in jezikovne zmožnosti, kot jih potrebujejo visoko usposobljeni strokovnjaki na tem področju. Obenem znajo vsa pridobljena znanja in zmožnosti uporabljati fleksibilno in kritično v različnih okoliščinah ter glede na njihove sporazumevalne in kulturne posebnosti.
Diplomanti svoja znanja in zmožnosti uporabljajo kritično in skladno z okoliščinami svojega delovanja ter za svoje medkulturno posredovanje in druge dejavnosti sprejemajo raziskovalno in etično odgovornost. S svojim delom se trudijo prispevati k čim višji kakovosti medkulturnega sodelovanja in razumevanja. S svojim samostojnim raziskovalnim delom pa prispevajo k bogatitvi potrebnega razumevanja in znanja medkulturnosti in dejanskih oblik medkulturnega sodelovanja.
Diplomanti dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Anglistika so usposobljeni za kompetentno delo pri pouku v osnovnih in srednjih šolah ter v drugih izobraževalnih ustanovah. Poleg tega lahko načrtujejo in izvajajo najzahtevnejša dela v različnih šolskih in obšolskih dejavnostih.
Dvopredmetnost omogoča sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanj, metodologije, razumevanja znanstvenih in pedagoških metod, pristopov ter procesov. Kombinacija humanističnih in pedagoških znanj diplomantom omogoča razvijanje socialno-etične refleksije, strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi in informacijami, pri sodelovanju v skupnosti ter zavezanost profesionalni etiki.
Diplomanti dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Anglistika pridobijo naslednje sposobnosti: delovanje v pedagoškem okolju; oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja; poznavanje didaktičnih in splošnih pedagoških pristopov in znanj; spoštljivo sporazumevanje in svetovalno delo z učenci in njihovimi starši; prilagajanje obravnavane snovi potrebam učencev; presoja primerne ravni pouka izbrane snovi; ustrezen izbor različnih besedil za šolsko obravnavo; izbor dopolnilnih gradiv za pouk; razumevanje kulturnih pojavov v njihovi povezanosti z družbenim kontekstom; razreševanje strokovnih vprašanj; smiselna uporaba raziskovalnih metod; poznavanje procesov usvajanja tujega jezika; razumevanje vloge tujega jezika in različnih zvrsti jezika; povezovanje znanj iz anglistike z drugimi humanističnimi področji.
Diplomanti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Anglistika pridobijo vsa znanja o angleškem jeziku in književnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in zmožnosti, kakršna potrebujejo visoko usposobljeni strokovnjaki na tem področju.
Ta znanja in zmožnosti znajo uporabljati fleksibilno in kritično v različnih okoliščinah medkulturnega posredovanja v povezavi z drugim predmetom oz. področjem svojega študija. Diplomanti svoja znanja in zmožnosti uporabljajo kritično in skladno v povezavi z drugim področjem ali drugimi področji študija. Za svoje medkulturno posredovanje in druge dejavnosti sprejemajo etično odgovornost. S svojim delom se trudijo prispevati k čim višji ravni kakovostnega medkulturnega sodelovanja in razumevanja. S svojim raziskovalnim delom pa bogatijo znanja na vseh področjih svojega delovanja.
Temeljni cilj pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Anglistika je zagotoviti kakovostno družboslovno in humanistično izobrazbo, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah in v povezavi s določenim predmetnostrokovnim področjem, kar študentu omogoča: uvajanje v širok spekter intelektualnih virov, spoznavanje paradigem in orientacij, različnih disciplin in ved, ki so pomembne za razumevanje in praktično ravnanje v različnih izobraževalnih kontekstih in na različnih šolskih stopnjah; kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejših del v različnih dejavnostih šole, pri pouku in drugih oblikah dela v šoli ter v ustreznih izvenšolskih dejavnostih, v različnih oblikah izobraževanja in delovanja v kulturi; razvijanje načinov razmišljanja in delovanja, ki so značilni za znanstveno zasnovano poučevanje in učenje ter za uvajanje v sodobno znanstveno mišljenje in znanstvene prakse; razvijanje socialno-etične refleksivnosti, zavezanosti profesionalni etiki ter razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti v delu z ljudmi, v sodelovanju v skupnosti in delu z informacijami, usposobljenost in pripravljenost za profesionalno samorefleksijo ter za analiziranje kompleksnih situacij v poučevanju in učenju ter usposobljenost za posodabljanje, evalvacijo in samoevalvacijo delovnih procesov z uporabo znanstvenih sredstev.
Smeri:
V okviru magistrskega študijskega programa druge stopnje Antični in humanistični študiji študent pridobi temeljito klasično-humanistično izobrazbo, široko pregledno znanje antične zgodovine, književnosti in kulture ter specifična filološka znanja: obvlada enega od dveh klasičnih jezikov, razume njegovo zgodovino, socialne in slogovne ravni, bere in prevaja najtežavnejša besedila, pozna načela in metode tekstne kritike in edicijskega dela, samostojno analizira, komentira ter interpretira literarna in strokovna besedila. Pozna tudi najpomembnejše smeri sodobne jezikoslovne in literarne teorije ter je razgledan po teoretskih diskurzih sorodnih humanističnih disciplin.
S tem širokim teoretičnim in praktičnim znanjem je usposobljen za samostojno raziskovanje, literarno prevajanje, delo v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je dobro znanje klasičnih jezikov nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Magistrski študijski program druge stopnje Arheologija študentom nudi poglobljena, mednarodno primerljiva znanja iz različnih arheoloških poddisciplin, metodologije in teorije. S kritično analizo primarnih podatkov in interpretacij v strokovni in znanstveni literaturi ter s praktičnim delom pri pridobivanju virov v terenskih in laboratorijskih raziskavah, poterenski obdelavi rezultatov in študiju artefaktov študenti razvijajo veščine, potrebne za samostojno strokovno in raziskovalno delo.
Posebnega pomena je usposabljanje za samostojno vodenje primarnih, terenskih in drugih raziskav, ki poteka v obliki terenskega in projektnega pouka v sklopu različnih učnih enot in je integrirano v dejanske raziskave arheoloških najdišč, podatkov in gradiva. Cilj študijskega programa je, da študente usposobi za samostojno strokovno delo v muzejih (poklic kustos arheolog) in zavodih za varstvo kulturne dediščine (poklic konservator arheolog) pa tudi v drugih javnih ustanovah in gospodarskih družbah, ki opravljajo različne arheološke dejavnosti in storitve v kulturi, varovanju dediščine, izobraževanju, turizmu in urejanju prostora.
Študentje so po končanem študiju usposobljeni za odkrivanje, dokumentiranje, varovanje, vrednotenje, predstavljanje in promocijo (arheološke) kulturne dediščine, za samostojno znanstveno delo v arheologiji, za sodelovanje v interdisciplinarnih projektih in pri načrtovanju prostorskega razvoja.
Smeri:
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji je usposobiti magistrante za delo v vseh tipih organizacij, ki se ukvarjajo s shranjevanjem, organizacijo in posredovanjem informacij.
Smer informacijska znanost jih posebej usposobi za organizacijo informacij v gospodarstvu in negospodarstvu, smer bibliotekarstvo za najzahtevnejše strokovno in vodstveno delo v knjižnicah, smer založništvo pa za najzahtevnejša strokovna opravila v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah, ter v gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost.
Ker se strokovno in znanstveno področje bibliotekarstva, informacijskih in založniških študijev ukvarja s proučevanjem vseh vidikov informacij od nastanka do uporabe ter z načrtovanjem procesov in storitev za učinkovit dostop do informacij, je poklic takega informacijskega strokovnjaka, kot ga izobražuje program, eden od poklicev prihodnosti.
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Češki jezik in književnost omogoča pridobitev poglobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, ki ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam magistra češkega jezika in književnosti.
Magistranti pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni, poglobljeno znanje s področja češke zgodovine, književnosti in kulture ter specifično filološko znanje na jezikovnem področju. Program usposablja študente za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe, predvsem pa za samostojno delo na področju raziskovanja, prevajanja, literarne in znanstvene kritike ter interdisciplinarnih povezav v širšem medkulturnem prostoru. Program se uspešno povezuje z drugimi študijskimi smermi tako znotraj Oddelka za slavistiko kot širše.
Študenti magistrskega študijskega programa druge stopnje Etnologija in kulturna antropologija poleg splošnih humanističnih in družboslovnih kompetenc pridobijo in utrdijo specifične kompetence, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti ter omogočajo diplomantom zaposlovanje v kulturnih, upravnih, vladnih in nevladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanovah na področjih, ki zadevajo poznavanje procesov in sestavin vsakdanjega življenja, na primer problematiko življenja v ruralnih in urbanih okoljih, komunikacij, medijev in jezika, spolov, migracij, manjšin, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religije, popularne kulture, založništva, trženja kulture, varovanja in ukvarjanja s kulturno dediščino ter ljudsko kulturo v spomeniškem varstvu in muzejih, dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd.
Diplomanti so usposobljeni za samostojno opravljanje strokovnih nalog s teh področij. Usposobljeni so za kulturno posredništvo in opravljanje koordinacijskih, vodstvenih in zahtevnih strokovnih nalog v kulturnih ustanovah in nevladnih organizacijah, povezanih z administrativno-strokovnimi dejavnostmi, zbiranjem, evidentiranjem in dokumentiranjem podatkov in informacij, prenosom znanj in informacij ter njihovo uporabo v praksi.
Posebna odlika študija etnologije in kulturne antropologije je pridobitev usposobljenosti za terensko delo in delo z ljudmi v različnih kulturnih kontekstih.
Študenti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Etnologija in kulturna antropologija pridobijo in utrdijo specifične kompetence, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti ter omogočajo diplomantom zaposlovanje v navezavi z izobrazbo, pridobljeno z drugo disciplino.
Diplomanti se lahko vključujejo v delovanje kulturnih, upravnih, vladnih in nevladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanov na področjih, ki zadevajo poznavanje procesov in sestavin vsakdanjega življenja. Poleg tega se lahko uspešno uveljavijo tudi v zaposlitvah, povezanih z življenjem v ruralnih in urbanih okoljih, s komunikacijami, mediji in jezikom, spolom, migracijami, manjšinami, človekovimi pravicami, zdravstveno kulturo, religijo, popularne kulturo, založništvom, trženjem kulture, varovanjem in ukvarjanjem s kulturno dediščino ter ljudsko kulturo v spomeniškem varstvu in muzejih, dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd.
Diplomanti so usposobljeni za samostojno opravljanje strokovnih nalog z že omenjenih področij. Usposobljeni so za kulturno posredništvo in opravljanje koordinacijskih, vodstvenih in zahtevnih strokovnih nalog v kulturnih ustanovah ter nevladnih organizacijah, povezanih z administrativno-strokovnimi dejavnostmi, zbiranjem, evidentiranjem in dokumentiranjem podatkov in informacij, prenosom znanj in informacij ter njihovo uporabo v praksi. Posebna odlika študija etnologije in kulturne antropologije je pridobitev usposobljenosti za terensko delo in delo z ljudmi v različnih kulturnih kontekstih.
Drugostopenjski magistrski študijski program Filozofija traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Je nepedagoški program.
Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant/ka, je magister filozofije oziroma magistrica filozofije (mag. fil.).
Študentke in študenti v okviru predlaganega drugostopenjskega enopredmetnega študijskega programa Filozofija z intenzivnim in poglobljenim študijem ponujenih filozofskih vsebin širijo in nadgrajujejo svoje znanje o filozofski problematiki iz različnih teoretskih ter metodoloških pristopov.
S podrobnim razčlenjevanjem izbranih filozofskih problemov in oblikovanjem njihovih rešitev, z refleksijo miselno zahtevnih filozofemov, z branjem, analizo in interpretacijo temeljnih filozofskih besedil in skrbno presojo njihovih kompleksnih argumentov ter kritično uporabo strokovne literature razvijajo veščine, potrebne za samostojno znanstveno-raziskovalno delo na področju filozofije, pa tudi na ostalih znanstvenih področjih, ter sposobnost oblikovanja odgovorov ali stališč do temeljnih filozofskih vprašanj in problemov.
Cilj študijskega programa je, da po uspešnem zaključku diplomantke in diplomante usposobi za delo na raziskovalnih in izobraževalnih institucijah ali za samostojno publicistično delo v knjižnicah, uredništvih založniških in medijskih hiš ter drugih kulturnih ustanovah, ki se ukvarjajo s spremljanjem, raziskovanjem in negovanjem svetovne in domače filozofske in splošno humanistične dediščine.
Diplomant dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Filozofija v svojem študiju pridobi temeljna znanja o filozofiji, ki vključujejo poznavanje zgodovine filozofije in filozofske sistematike, obenem pa razvije tudi sposobnosti podajanja in aplikacije svojega znanja ter njegove navezave na druge znanosti.
Cilj študija je usposobiti študenta ne le za razumevanje filozofskih besedil, ampak tudi drugih pojavov v svetu, saj le tako lahko svoja znanja posreduje in uporablja v povezavi z drugimi strokami, obenem pa posreduje tudi metodologijo raziskovalnega dela. Na ta način študij usposablja v prvi vrsti srednješolskega učitelja filozofije (in drugih predmetov glede na drugi predmet dvopredmetnega študija), pa tudi druge profile, ki zahtevajo sposobnost posredovanja filozofskih spoznanj, recimo za raziskovalno in publicistično delo, prevajanje del, povezanih s filozofijo in humanistiko, in formacijsko delo v knjižnicah ali delo v založništvu in na medijskem področju.
Študentke in študenti v okviru drugostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa Filozofija z intenzivnim in poglobljenim študijem ponujenih filozofskih vsebin širijo in nadgrajujejo svoje znanje o filozofski problematiki iz različnih teoretskih ter metodoloških pristopov.
S podrobnim razčlenjevanjem izbranih filozofskih problemov in oblikovanjem njihovih rešitev, z refleksijo miselno zahtevnih filozofemov, z branjem, analizo in interpretacijo temeljnih filozofskih besedil in skrbno presojo njihovih kompleksnih argumentov ter s kritično uporabo strokovne literature razvijajo veščine, potrebne za samostojno znanstveno-raziskovalno delo na področju filozofije, pa tudi na ostalih znanstvenih področjih, ter sposobnost oblikovanja odgovorov ali stališč do temeljnih filozofskih vprašanj in problemov.
Smeri:
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Francistične in romanistične študije je poglabljati strokovno, teoretično in praktično znanje francoskega jezika in književnosti, frankofonije ter romanistike nasploh, ob tem pa spodbujati intelektualno rast in samoizobraževanje.
Diplomant poglobi znanja francoskega jezika, ki v Skupnem evropskem referenčnem okviru za poučevanje jezikov ustreza stopnji C1 z elementi C2. Prav tako pridobi poglobljena jezikoslovna, literarnoteoretična in literarnozgodovinska znanja. Diplomant nadgradi pridobljena znanja in kompetence v romanskih jezikih. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo tako uspešno vključevanje v poklicno življenje kot napredovanje v programe tretjestopenjskega študija.
Smeri:
Temeljni cilj dvopredmetnega študijskega programa druge stopnje Francistične študije je poglabljanje strokovnega, teoretičnega in praktičnega znanja o francoskem jeziku in književnosti ter frankofonski kulturi nasploh, ob tem pa spodbujati intelektualno rast in samoizobraževanje.
Diplomant pridobi znanja francoskega jezika, ki v Skupnem evropskem referenčnem okviru ustreza stopnji C1 z elementi C2. Prav tako pridobi poglobljena jezikoslovna, literarnoteoretična in literarnozgodovinska znanja. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo tako uspešno vključevanje v poklicno življenje kot napredovanje v programe tretjestopenjskega študija.
Cilj dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Francoščina je pridobivanje strokovnega, teoretičnega in praktičnega znanja s področja francoskega jezika in književnosti ter frankofonske kulture nasploh, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah.
Magistranti pridobijo znanje francoskega jezika, ki v skupnem evropskem referenčnem okviru ustreza stopnji C1. Prav tako pridobijo temeljno jezikoslovno, literarnoteoretsko, literarnozgodovinsko in pedagoško znanje. Pridobljeno znanje in veščine jim omogočajo tako uspešno vključevanje v poklicno življenje kot napredovanje v programe tretjestopenjskega študija.
Smeri:
Smer A:
Smer B:
Diplomant magistrskega študijskega programa druge stopnje Geografija pridobi poglobljena ter specifična znanja in veščine iz aplikativne geografije. Zaradi velike heterogenosti aplikativne geografije in povezovanja geografije z drugimi sorodnimi prostorskimi vedami študijski program omogoča veliko izbirnost in specializacijo med naslednjimi področji: varstvo okolja, aplikativna fizična geografija, regionalno in prostorsko planiranje, ruralne študije, urbane študije, politična geografija, geografija turizma in uporabna geoinformatika.
Cilj študijskega programa je, da študenta usposobi za samostojno raziskovalno delo, za sodelovanje pri raziskovalnih projektih in sodelovanje v interdisciplinarnih raziskovalnih skupinah. Po zaključku študija je študent usposobljen za delo pri varstvu okolja, regionalnem in prostorskem planiranju, v turizmu, mednarodnih odnosih in integraciji ter uporabni geoinformatiki.
Diplomanti dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Geografija so sposobni povezovati geografska spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved.
Poznajo in samostojno berejo znanstvena besedila, ki zadevajo geografijo in sorodne vede. Temeljno in razširjeno poznajo sintetični in kompleksni značaj geografskega preučevanja. Razumejo besedila z geografsko vsebino v angleškem jeziku, sposobni so učinkovitega predstavljanja in sporazumevanja v angleškem jeziku. Poglobljeno poznavajo regionalne geografske značilnosti Slovenije, Evrope z Rusijo, Azije, Afrike, Severne Amerike, Latinske Amerike in Avstralije z Oceanijo. Zmožni so poučevanja geografskih vsebin na različnih ravneh izobraževanja ter vodenja krožkov, obšolskih dejavnosti, raziskovalnih taborov, delavnic, projektnih dni in tednov ter terenskega dela.
Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Germanistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu magistra oziroma magistrice germanistike.
Študijski program omogoča nadgradnjo prvostopenjskega študijskega programa Germanistika kot temeljnega izhodišča pridobljenih zmožnosti in usposablja za kompleksne, zahtevne, vodilne in ustvarjalne naloge ter potrebe na jezikovnem, besedilnem, kulturnem in medkulturnem področju.
Diplomanti razumejo, govorijo in pišejo standardni nemški jezik na stopnji C2. Jezik razumejo kot medij in rezultat simbolne interakcije, prepoznavajo njegove kognitivne, emocionalne, kreativne, socialne, referenčne in metajezikovne funkcije in ga temu primerno uporabljajo. Obvladujejo sodobne teorije in teoretične modele, jih kritično vrednotijo ter jih z ustreznim znanstvenim instrumentarijem učinkovito uporabljajo. Kritično in kompetentno se odzivajo na strokovna, znanstvena in literarna besedila ter svoje strokovno in splošno znanje ubesedujejo v ustrezni jezikovni obliki. Prepoznavajo posebnosti jezika, literature in kulture dežel nemškega govornega območja ter jih primerjajo s posebnostmi slovenskega jezika, literature in kulture. Sposobni so diferenciranega razumevanja ter posredovanja jezikovnih, literarnih in kulturnih pojavov, procesov in (dis)kontinuitet v diahronični in sinhronični perspektivi. Ob poznavanju jezikovnih, literarnih, kulturnih in družbenih razlik ter podobnosti med slovenskim prostorom ter večsrediščnim nemškim govornim območjem posredujejo med kulturami ter razvijajo komunikacijo med njimi.
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Grški jezik, književnost in kultura je namenjen usposabljanju študentov s temeljitim znanjem grškega jezika in razgledanostjo po kulturi grške antike za pedagoški poklic. Mogoča je vrsta dvopredmetnih povezav.
Program se vertikalno praviloma navezuje na prvostopenjski program Grški jezik, književnost in kultura, vertikalno in horizontalno pa se povezuje predvsem z jezikovnimi programi, primerjalno književnostjo, zgodovino, umetnostno zgodovino, filozofijo in arheologijo.
Cilj programa je temeljito znanje grškega jezika in temeljita razgledanost po kulturi grške antike, glede na individualno izbiro študenta pa tudi po grški kulturi poznejših obdobij. Sposobnost za posredovanje jezikovih, literarnozgodovinskih in kulturnozgodovinskih znanj ter analitične vednosti o dediščini grške antike v poznejših obdobjih je mogoče doseči le v vsebinski interakciji med strokovnimi in pedagoškimi vsebinami, v tej obliki pa se doseganje ciljev tudi preverja. Specialna didaktika jezika ter književnosti in kulture npr. predvideva veliko praktičnih aplikacij strokovnega znanja (npr. analiza jezikovnih struktur, zgodovina jezika, interpretacija besedil) v pedagoško prakso, zlasti v obliki seminarskih izdelkov in pedagoških priprav.
Smeri:
V okviru dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Grški jezik, književnost in kultura študent pridobi poglobljeno znanje o grškem jeziku, kulturi in književnosti v obsegu, ki je primerljiv z drugostopenjskimi programi grščine, klasične filologije oz. antičnih študij na večini evropskih univerz. Pridobi splošne kompetence humanističnega intelektualca in specifične strokovne kompetence: suvereno obvladovanje grškega jezika s sposobnostjo branja najtežavnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine grščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje vseh vidikov grške književnosti in kulture od starega veka do sodobnosti, razumevanje vloge, ki jo imata antična in poznejša grška književnost in filozofija v evropski literaturi ter kulturi.
Študenti magistrskega študijskega programa druge stopnje Hispanistika pridobijo vsa znanja o španskem jeziku in književnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in zmožnosti, kot jih potrebujejo visoko usposobljeni strokovnjaki na tem področju. Ta znanja in zmožnosti znajo uporabljati fleksibilno in kritično v različnih okoliščinah medkulturnega posredovanja v povezavi s področjem svojega študija.
Diplomanti pridobijo naslednja znanja in zmožnosti: poglobljeno poznavanje španskega jezikovnega sistema z možnostjo specializiranega poznavanja posameznih ravni in jezikovnih izhodišč teh znanj; poznavanje osnovnih literarnokritiških izhodišč, kot so potrebna za samostojno preučevanje umetnostnih besedil; poznavanje različnih pristopov in metod jezikovnega in literarnega preučevanja raznih besedil; sposobnost kritične presoje ter uporabe pridobljenih znanj in zmožnosti; sposobnost selektivnega izbora in uporabe metod preučevanja besedil v španskem jeziku; sposobnost interdisciplinarnega povezovanja izbranih študijskih in raziskovalnih vsebin, sposobnost smiselne sinteze zbranih podatkov in ugotovitev, sposobnost predstavitve doseženih rezultatov glede na njihov družbeni pomen.
Študenti svoja znanja in zmožnosti uporabljajo kritično in v povezavi z drugimi področji študija. Za svoje medkulturno posredovanje in druge dejavnosti sprejemajo etično odgovornost. S svojim delom se trudijo prispevati k čim višji ravni kakovostnega medkulturnega sodelovanja in razumevanja. S svojim raziskovalnim delom pa bogatijo znanja na vseh področjih svojega delovanja.
Diplomanti dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega program druge stopnje Italijanščina se ustrezno odzivajo v socialno, kulturno in etnično različnih okoljih ob poznavanju družbe italijansko govorečega sveta (zgodovina, geografija, politične vede, kultura in umetnost itd.) v primerjavi s slovenskim jezikom in kulturo.
Prepoznavajo družbene in regionalne variante italijanščine, kritično vrednotijo književna dela, razumejo in analizirajo besedilne sporazumevalne procese v družbi ter poznajo in razumejo zgodovinsko kulturne posebnosti italijansko govorečega sveta. Razumejo soodvisnost besedilne realnosti in civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta ter znajo prenesti teoretične opise jezika v praktično delo z besedili. Spopasti se znajo z reševanjem strokovnih vprašanj, uporabljajo metode znanstvenoraziskovalnega dela, jezikovne tehnologije ter poznajo sodobne teorije in teoretske modele poučevanja tujega jezika in jih znajo učinkovito uporabiti pri pouku. Ustrezno znajo ubesediti strokovno in splošno znanje ter se prilagoditi različnim stopnjam poučevanja italijanščine. Didaktiko tujega jezika uporabijo kot posredovalno disciplino za spoznanja iz drugih znanstvenih disciplin pri pouku italijanščine. Preoblikovati znajo predmetnostrokovne vsebine v izobraževalni proces pouka italijanščine.
Diplomanti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Italijanski jezik in književnost pridobijo vsa znanja o italijanskem jeziku in književnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in zmožnosti, kot jih potrebujejo usposobljeni strokovnjaki na tem področju.
Ta znanja in zmožnosti znajo uporabljati čim bolj fleksibilno, kritično in ustrezno glede na različne okoliščine medkulturnega posredovanja v zvezi z drugo disciplino oz. področjem svojega študija. Diplomanti pridobijo naslednja znanja in zmožnosti: poglobljeno poznavanje italijanskega jezikovnega sistema, vključno z obvladovanjem osnovnih jezikovnih vsebin v zvezi s tem sistemom, potrebnih za samostojno raziskovanje sodobnega italijanskega jezika; poznavanje temeljnih literarnozgodovinskih in literarnokritiških izhodišč, potrebnih za samostojno raziskovanje književnih besedil; poznavanje temeljnih pristopov in metod raziskovanja italijanskega jezika in književnosti; temeljito poznavanje izbranih vidikov jezikovega stika med italijanščino in slovenščino na zahodni meji in temeljito poznavanje sociolingvistične situacije Slovencev v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji; sposobnost jezikovno posredniškega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir na visoki ravni ...
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Japonologija je nuditi študentom poglobljeno poznavanje jezika v različnih kontekstih rabe in s tem obvladovanja aktivnega in pasivnega, tako pisnega kot ustnega, komuniciranja v japonskem jeziku ter poglobljeno poznavanje ključnih kulturoloških in družboslovnih vsebin, povezanih z Japonsko.
Pridobljeno znanje diplomantom omogoči neposreden in kritičen dostop do relevantnih informacij v zvezi z Japonsko ter razumevanje relevantnih pojavov v širšem družbenem in kulturnem kontekstu ter sposobnost aktivnega samostojnega odzivanja nanje. Diplomant pridobi sposobnost samostojnega delovanja v slovensko-japonskem medjezikovnem in medkulturnem okolju. Sposoben je aktivne in pasivne rabe pismenk, besedišča in slovničnih vzorcev okvirno na ravni 1. stopnje standardnega izpita iz japonščine kot tujega jezika (Nihongo nouryoku siken 1 kyu). Poglobljeno pozna in uporablja načela rabe japonščine v različnih družbenih kontekstih. Sposoben je poglobljenega razumevanja besedil v sodobnem jeziku s splošno družbeno in poljudnoznanstveno tematiko ter prevajanja zahtevnejših besedil iz japonščine v slovenščino in iz slovenščine v japonščino. S pomočjo analize sistematično izbranih medijskih in strokovnih besedil pa diplomanti spoznajo glavne značilnosti ustroja japonske družbe ter glavne značilnosti japonske kulture in tradicije.
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Japonologija omogoča širši strukturirani interdisciplinarni pogled na japonsko stvarnost. Temelji na poglabljanju jezikoslovnih, družboslovnih in kulturoloških vedenj o Japonski. Ob poglobljenem poznavanju jezika je pri proučevanju kulturoloških in družboslovnih vsebin poudarek na rabi japonskih primarnih virov.
Diplomanti so medkulturno ozaveščeni, sposobni preseganja evropocentričnega dojemanja sveta, odprti za drugačnost v najširšem smislu, inovativni v medčloveških odnosih, komunikativni. Sposobni so samostojnega delovanja v slovensko-japonskem medjezikovnem in medkulturnem okolju. Sposobni so pasivne in manj aktivne rabe pismenk, besedišča in slovničnih vzorcev okvirno na ravni 1. stopnje standardnega izpita iz japonščine kot tujega jezika (Nihongo nouryoku siken 1 kyu) ter vseh osnovnih slovničnih struktur in vzorcev sodobne japonščine. Poglobljeno poznajo načela rabe primernih oblik japonščine v različnih družbenih kontekstih in so jih sposobni uporabljati. Poglobljeno razumejo besedila v sodobnem jeziku s splošno družbeno in poljudnoznanstveno tematiko. Znajo prevajati zahtevnejša besedila iz japonščine v slovenščino ter so sposobni medjezikovnega posredovanja in konsekutivnega tolmačenja med slovenščino in japonščino. S pomočjo analize sistematično izbranih medijskih in strokovnih besedil spoznajo glavne značilnosti ustroja japonske družbe ter glavne značilnosti japonske kulture in tradicije.
Smeri:
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Južnoslovanski študiji usposablja visoko kvalificirane strokovnjake s področja južne slavistike s specialističnim znanjem iz prevajalstva ali kulturologije. Magistranti so sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v južnoslovanskih jezikih, obenem pa vzpostavljati komunikacijo med pripadniki različnih kultur in jezikov bodisi s kulturološkega bodisi s prevajalskega vidika.
Uspešno absolviran program magistrantom omogoča lastno razumevanje teoretičnih principov, njihovo vrednotenje in prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se kot strokovnjaki soočajo pri svojem delu. Študijski program zagotavlja tako teoretične kot strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov, hkrati pa študente uvaja tudi v osnove raziskovanja.
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Latinski jezik, književnost in kultura je namenjen usposabljanju študentov s temeljitim znanjem latinskega jezika in razgledanostjo po kulturi rimske antike za pedagoški poklic. Mogoča je vrsta dvopredmetnih povezav.
Program se vertikalno praviloma navezuje na prvostopenjski program Latinski jezik, književnost in kultura, vertikalno in horizontalno pa se povezuje predvsem z jezikovnimi programi, primerjalno književnostjo, zgodovino, umetnostno zgodovino, filozofijo in arheologijo.
Cilj programa je temeljito znanje latinskega jezika in temeljita razgledanost po kulturi rimske antike, glede na individualno izbiro študenta pa tudi po latinski kulturi poznejših obdobij. Sposobnost za posredovanje jezikovih, literarnozgodovinskih in kulturnozgodovinskih znanj ter analitične vednosti o dediščini rimske antike v poznejših obdobjih je mogoče doseči le v vsebinski interakciji med strokovnimi in pedagoškimi vsebinami, v tej obliki pa se doseganje ciljev tudi preverja. Specialna didaktika jezika ter književnosti in kulture npr. predvideva veliko praktičnih aplikacij strokovnega znanja (npr. analiza jezikovnih struktur, zgodovina jezika, interpretacija besedil) v pedagoško prakso, zlasti v obliki seminarskih izdelkov in pedagoških priprav.
V okviru dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Latinski jezik, književnost in kultura študent pridobi poglobljeno znanje o latinskem jeziku, kulturi in književnosti v obsegu, ki je primerljiv z drugostopenjskimi programi latinščine, klasične filologije oz. antičnih študij na večini evropskih univerz.
Pridobi splošne kompetence humanističnega intelektualca in specifične strokovne kompetence: suvereno obvladovanje latinskega jezika s sposobnostjo branja najtežavnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine latinščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje vseh vidikov latinske književnosti in kulture od starega veka do sodobnosti, razumevanje vloge, ki jo imata antična in poznejša grška književnost ter filozofija v evropski literaturi in kulturi. Diplomant pozna metode filološke analize besedil in je posamezna literarna in strokovna dela sposoben interpretirati v zgodovinskem kontekstu, obenem pa pozna tudi sodobne teoretske poglede in metodološke pristope.
Usposobljen je za samostojno raziskovanje, literarno prevajanje, delo v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je poglobljeno znanje latinščine nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah. S tem znanjem se lahko poklicno usmeri v raziskovanje, prevajanje, publicistiko, založništvo, turizem itd.
Namen magistrskega študijskega programa druge stopnje Muzikologija je študentu posredovati obseg znanj, ki na mednarodni ravni velja kot poglobljeno znanje muzikologije. To sega od metodološko zahtevnejšega raziskovanja glasbe kot zgodovinskega pojava, vpetega v sočasni politični in kulturni položaj, do novejših izsledkov sistematične muzikologije, ki glasbene pojave opazuje s sociološkega, estetskega, psihološkega in drugih vidikov ter poskuša s tem odkrivati univerzalne zakonitosti glasbene umetnosti.
To znanje mu omogoča poglobljeno analizo in vrednotenje glasbenih del, uvrščanje le-teh v njihov zgodovinski kontekst ter zmožnost upoštevanja vpetosti glasbe v družbeno in duhovno okolje časa. Program pa posebno pozornost posveča tudi posredovanju znanj iz etnomuzikologije in vse bolj ekspanzivnih komercialnih glasbenih zvrsti.
Cilj študijskega programa je vzgoja diplomanta, ki bo – s samostojnim in kritičnim presojanjem strokovnih vprašanj ter obvladovanjem tehnik sporočanja in argumentiranja – lahko reševal najzahtevnejša strokovna vprašanja na najširšem polju glasbene kulture, v kulturnih in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, poustvarjanjem in posredovanjem glasbe ter v medijskih hišah. Vključeval pa se bo lahko tudi v raziskovalno delo v muzikologiji.
Diplomanti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Nemcistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu dvopredmetnega diplomanta nemcistike.
Program omogoča dvoletno nadgradnjo prvostopenjskega programa Nemcistika kot temeljnega izhodišča pridobljenih zmožnosti in usposablja za kompleksnejše ter zahtevnejše naloge in potrebe na jezikovnem, besedilnem in literarnem področju.
Diplomanti razumejo, govorijo in pišejo standardni nemški jezik na stopnji C1+. Jezik razumejo kot medij in rezultat simbolne interakcije, prepoznavajo njegove kognitivne, emocionalne, kreativne, socialne, referenčne in metajezikovne funkcije in ga temu primerno uporabljajo. Obvladujejo sodobne teorije in teoretične modele ter jih kritično vrednotijo. Kritično se odzivajo na strokovna, znanstvena in literarna besedila ter svoje strokovno in splošno znanje ubesedujejo v ustrezni jezikovni obliki. Ob upoštevanju različnih družbenih okoliščin so sposobni diferencirane jezikovne rabe tako pri ustnem kot pri pisnem komuniciranju. Prepoznavajo posebnosti jezika, literature in kulture dežel nemškega govornega območja ter jih primerjajo s posebnostmi slovenskega jezika, literature in kulture. Sposobni so diferenciranega razumevanja in posredovanja jezikovnih, literarnih in kulturnih pojavov, procesov in (dis)kontinuitet v diahronični in sinhronični perspektivi. Ob poznavanju jezikovnih, literarnih, kulturnih in družbenih razlik in podobnosti med slovenskim prostorom ter večsrediščnim nemškim govornim območjem razvijajo in sooblikujejo medkulturno komunikacijo.
Diplomanti dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa Nemščina pridobijo kakovostno družboslovno in humanistično izobrazbo iz nemškega jezika in književnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah, kar jih usposablja za kompetentno delo pri pouku v osnovnih in srednjih šolah ter v drugih izobraževalnih ustanovah.
Dvopredmetnost omogoča sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanj, metodologije, razumevanja znanstvenih in pedagoških metod, pristopov ter procesov.
Program študente uvaja v širok spekter intelektualnih virov in jih seznanja z različnimi paradigmami in orientacijami, pomembnimi za razumevanje in praktično ravnanje v številnih izobraževalnih kontekstih in na različnih šolskih stopnjah. Omogoča kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri odločanju in vodenju. Študente in študentke usposablja za najzahtevnejša dela pri pouku in izvenšolskih dejavnostih, pa tudi za druge oblike izobraževanja in delovanja na najrazličnejših področjih.
Kombinacija humanističnih in pedagoških znanj pri diplomantih razvija socialno-etično refleksijo, zavezanost profesionalni etiki, strokovno kritičnost ter odgovornost pri delu z ljudmi in sodelovanju v skupnosti. Študente usposablja in pripravlja za profesionalno samorefleksijo, za analiziranje kompleksnih situacij v poučevanju in učenju ter za posodabljanje, evalvacijo in samoevalvacijo delovnih in izobraževalnih procesov.
Diplomanti pedagoškega magistrskega študijskega programa Nemščina pridobijo kakovostno družboslovno in humanistično izobrazbo iz nemškega jezika in književnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah, kar jih usposablja za kompetentno delo pri pouku v osnovnih in srednjih šolah ter drugih izobraževalnih ustanovah.
Program študente uvaja v širok spekter intelektualnih virov in jih seznanja z različnimi paradigmami in orientacijami, pomembnimi za razumevanje in praktično ravnanje v številnih izobraževalnih kontekstih in na različnih šolskih stopnjah. Omogoča kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri odločanju in vodenju. Študente in študentke usposablja za najzahtevnejša dela pri pouku in izvenšolskih dejavnostih, pa tudi za druge oblike izobraževanja in delovanja na najrazličnejših področjih.
Kombinacija humanističnih in pedagoških znanj pri študentih in študentkah razvija socialno-etično refleksijo, zavezanost profesionalni etiki, strokovno kritičnost ter odgovornost pri delu z ljudmi in sodelovanju v skupnosti. Študente usposablja in pripravlja za profesionalno samorefleksijo, za analiziranje kompleksnih situacij v poučevanju in učenju ter za posodabljanje, evalvacijo in samoevalvacijo delovnih in izobraževalnih procesov.
Temeljni cilj dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Pedagogika je študentom zagotoviti razvoj splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca s kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo, s poudarkom na sistematičnem spoznavanju pedagoških ved. Poleg tega program usposablja za obvladovanje znanstvenih paradigem in orientacij, ki so pomembne za razumevanje vzgojnih in izobraževalnih procesov ter povezanosti pedagoških pojavov in procesov ter družbe.
Omogoča obvladovanje praktičnega delovanja in reševanja praktičnih vprašanj pri načrtovanju, organizaciji, izvajanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnih procesov v različnih kontekstih in na različnih stopnjah izobraževanja ter v kulturi. Študente izobražuje za kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri vodenju najzahtevnejših dejavnosti ter pri svetovanju in pomoči udeležencem izobraževanja, še posebej učencem/dijakom in njihovim staršem ter učiteljem pri pouku in pri drugih oblikah dela v šoli, pa tudi pri ustreznih zunajšolskih dejavnostih v različnih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in kulturo.
Omogoča razvijanje načinov razmišljanja in delovanja, ki so značilni za sodobno zasnovano poučevanje in učenje ter uvajanje v sodobno znanstveno mišljenje, znanstvene prakse in identifikacijo s stroko. Študentom zagotavlja razvijanje socialno-etične refleksivnosti, zavezanosti profesionalni etiki ter razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi, pri sodelovanju v skupnosti in delu z informacijami. V povezavi z drugim študijskim programom razširja obseg znanja in usposobljenosti, posebej še za interdisciplinarno raziskovanje in reševanje problemov.
Temeljni cilji študijskega programa druge stopnje Pedagogika so študentom zagotoviti: razvoj splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca s kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo, s poudarkom na sistematičnem spoznavanju pedagoških ved; uvajanje v široko poznavanje znanstvenih in strokovnih virov ter njihovo spremljanje; obvladovanje znanstvenih paradigem in orientacij, ki so pomembne za razumevanje vzgojnih in izobraževalnih procesov, za razumevanje povezanosti pedagoških pojavov in procesov ter družbe; obvladovanje praktičnega delovanja in reševanja praktičnih problemov pri načrtovanju, organizaciji, izvajanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnih procesov v različnih kontekstih in na različnih stopnjah izobraževanja ter v kulturi; kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri vodenju najzahtevnejših dejavnosti ter pri svetovanju in pomoči udeležencem izobraževanja, še posebej učencem/dijakom in njihovim staršem ter učiteljem pri pouku in v drugih oblikah dela v šoli in pri ustreznih izvenšolskih dejavnostih v različnih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in kulturo; razvijanje načinov razmišljanja in delovanja, ki so značilni za sodobno zasnovano poučevanje in učenje; uvajanje v sodobno znanstveno mišljenje, znanstvene prakse in identifikacijo s stroko; razvijanje socialno-etične refleksivnosti, zavezanosti profesionalni etiki ter razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi, pri sodelovanju v skupnosti in delu z informacijami.
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Polonistika študentom omogoča pridobitev poglobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, ki ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam magistra polonistike, pripravljenega za učiteljski (profesorski) poklic.
Študentje pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni, poglobljeno znanje na področju poljske zgodovine, književnosti in kulture ter predvsem specifično filološko znanje s področja glotodidaktike oz. poučevanja poljščine. Magistranti so sposobni delovati v pedagoškem okolju in sami oblikovati spodbudno učno okolje: snov prilagajajo potrebam učencev ter izbirajo primerno raven pouka in učno gradivo. Smiselno znajo uporabljati pedagoške pristope in znanje ter poznajo specifiko procesov usvajanja tujega jezika.
Program študente usposablja tudi za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe na splošnem humanističnem področju in v širšem medkulturnem prostoru, kjer je treba razumeti naravo kulturnih pojavov in njihovo povezanost z družbo ter povezovati polonistično znanje z drugimi področji.
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Polonistika je zasnovan kot nadgradnja prvostopenjskega programa in omogoča pridobitev poglobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, ki ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam diplomanta polonistike.
Z drugostopenjskim programom diplomanti polonistike pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni ter poglobljeno znanje o poljski zgodovini, književnosti, kulturi in specifična filološka znanja na jezikovnem področju. Študijski program usposablja za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe, predvsem pa za samostojno raziskovanje, prevajanje, literarno in znanstveno kritiko ter interdisciplinarne povezave v širšem medkulturnem prostoru.
Smeri:
Magistrski študijski program druge stopnje Prevajanje usposablja visokokvalificirane prevajalce, ki so strokovnjaki za vzpostavljanje komunikacije večinoma med pripadniki različnih kultur in jezikov. Uspešno absolviran program omogoča prevajalcem, da se lahko profesionalno soočijo s trenutnimi zahtevami trga in so sposobni prilagoditve prihodnjim potrebam.
Diplomanti imajo visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; usvojili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in zasebnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni so za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojijo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Študijski program tako prevajalce usposobi za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela.
Obenem študijski program zagotavlja visoke kompetence v teoretičnih prevodoslovnih vsebinah, tako da diplomantom omogoča lastno razumevanje teoretičnih načel in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se kot strokovnjaki prevajalci soočajo pri svojem delu.
Magistrski študijski program druge stopnje Primerjalna književnost in literarna teorija študente natančneje seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reševanje teh problemov.
Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo sploh ter problematiki slovenske literature na ozadju evropske oz. svetovne literature, saj je eno izmed osrednjih težišč študija prav proučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega študente vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil.
S programom študenti pridobijo predmetnospecifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Izobražuje jih predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebna literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Konkretno jih usposablja za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko ter vodenje delavnic kreativnega pisanja. Poleg tega jih usposablja tudi za delo v literarni vedi oz. za znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Primerjalna književnost in literarna teorija posreduje študentom znanja z najširšega področja literarne vede ter jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije.
Pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo sploh, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. V višjih letnikih se posebej osredotoča na vprašanja literarne didaktike in na pedagoško delo v literarni kulturi.
Študijski program diplomantom omogoča, da poleg splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca pridobijo predmetnospecifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Izobražuje jih predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebna literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Konkretno jih usposablja za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko. V širšem smislu jim omogoča pridobiti tudi znanje in spretnosti za delo, ki ni v neposredni zvezi z literarnim besedilom, kot je organiziranje domačih in mednarodnih kulturnih dogodkov, predstavljanje različnih ustanov v javnosti (PR) ali pisanje reklamnih sporočil. Posebej pa jih usposablja za literarne pedagoge, na primer za učitelje kreativnega pisanja oziroma voditelje pisateljskih delavnic ter literarnih in bralnih krožkov.
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Primerjalna književnost in literarna teorija poglablja znanja o literarni vedi, ki jih študenti pridobijo na prvi stopnji. Natančneje seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reševanje teh problemov.
Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo sploh ter problematiki slovenske literature na ozadju evropske oz. svetovne literature, saj je eno izmed osrednjih težišč študija prav proučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega študente vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil.
Študijski program izobražuje diplomante predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebna literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Konkretno jih usposablja za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko. Poleg tega jih usposablja tudi za delo v literarni vedi oz. za znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Diplomanti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Primerjalno jezikoslovje usvojijo splošne kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v (zgodovinskem) primerjalnem jezikoslovju, in sicer v obsegu, ki je primerljiv z drugostopenjskimi študijskimi programi (indoevropskega) primerjalnega jezikoslovja na večini evropskih univerz.
Sposobni so natančnega in poglobljenega znanstvenega ukvarjanja z jezikovno materijo preko metodologije, ki jim omogoča opis jezikovnih pojavov na sinhroni in tipološki ravni ter razumevanje principov in dinamike njihovega razvoja v danem jezikovnem sistemu skozi čas. Razpolagajo s poglobljenim filološkim ter z zgodovinsko slovnico informiranim in osvetljenim znanjem več jezikov indoevropske jezikovne družine različnih časovnih obdobij in razumevanjem strukturnih lastnosti in razvojnih tendenc indoevropskega prajezika, kar jim vzajemno omogoča uvid v princip raznolikosti posameznih sinhronih jezikovnih specifik.
Usposobljeni so za nadaljnji, znanstveno usmerjeni študij primerjalnega jezikoslovja oz. za opravljanje specifičnih nalog na vseh področjih, ki zahtevajo teoretična jezikoslovna znanja oz. konkretne jezikovne kompetence ter splošno akribijo pri vsakovrstnem, zlasti pa filološkem delu z besedili.
Temeljni cilj dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Primerjalno slovansko jezikoslovje je ponuditi širok in raznolik študijski program, ki bo študentom omogočil, da bodo slovanski svet in slovanstvo znotraj njega razumeli kot pomemben del evropskega kulturnega prostora ter ga znali umestiti v evropsko kulturno stvarnost tako iz zgodovinske kot tudi iz sodobne perspektive.
Diplomanti na teoretični ravni usvojijo specifične kompetence iz zgodovinskega in tipološkega primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov ter slovanske filologije in kulturologije nasploh. Na uporabni ravni so slušatelji zmožni znanstvenega jezikoslovja, filološkega ukvarjanja z več slovanskimi jeziki v različnih časovnih obdobjih ter praktične uporabe in aktivne komunikacije v treh sodobnih slovanskih jezikih.
Moduli:
Cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Psihologija je opremiti študenta s poglobljenim znanjem in veščinami iz temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za samostojno opravljanje poklica psihologa in nadaljevanje študija psihologije na tretji stopnji ter specifična strokovna izpopolnjevanja.
Cilj študijskega programa je, da študent pridobi dodatno teoretično znanje, razumevanje in veščine na področjih, ki jih obravnava že prvostopenjski študij psihologije, izpopolni svoje raziskovalne veščine in se usposobi za uporabo psiholoških diagnostičnih pripomočkov ter izvajanje zahtevnejše psihološke obravnave.
Poleg razvoja splošnih kompetenc, ki psihologu praktiku omogočajo zagotavljanje učinkovitih uslug obravnavancem, je na tej stopnji študija posebej pomemben cilj razvoj predmetnospecifičnih kompetenc, ki so povezane s psihološko vsebino poklicne prakse. Po končanem študiju je diplomant pripravljen za opravljanje samostojne psihološke prakse na katerem koli poklicnem področju. Zna razvijati in uporabljati psihološka načela, znanje, modele in metode na etičen in znanstven način. Njegovo delo temelji na načelih strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku, dobrobiti in učinkovitosti posameznika, skupin, organizacij in družbe.
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Rusistika usposablja visoko kvalificirane profesorje ruščine, ki so sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v ruskem jeziku ter vzpostavljati komunikacijo med pripadniki različnih kultur in jezikov.
Obenem so sposobni prenašati pridobljeno znanje naprej, in sicer tako s področja jezikoslovja in literature kot tudi s področja kulture in širšega družbenega življenja. Magistranti drugostopenjskega dvopredmetnega programa Rusistika s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah pridobijo kakovostno družboslovno in humanistično izobrazbo, ki jo širi in bogati povezava z drugim predmetnostrokovnim področjem.
Diplomanti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Rusistika pridobijo kompetence za znanstvenoraziskovalno in strokovno delo v javni upravi, gospodarstvu (zunanja trgovina), kulturi in diplomaciji (samostojni referent, strokovni in poslovni tajnik, prevajalec, urednik, lektor, turistični delavec …) oz. za opravljanje poklicev, ki predvidevajo na ustreznem področju široko razgledane strokovnjake.
Diplomanti razumejo, pišejo in govorijo rusko na stopnji C1 Evropskega sveta, kar ustreza 4. certifikacijski stopnji Ruskega državnega izobraževalnega standarda. Jezik razumejo v njegovi strukturni, zgodovinski, socialni in kulturni razsežnosti ter obvladujejo sodobne teorije in teoretične modele, jih kritično vrednotijo in učinkovito uporabljajo. Sposobni so umestiti posamezna literarna besedila v širši zgodovinski, socialni in kulturni prostor. Prepoznavajo ruske jezikovne, literarne, kulturne in družbene posebnosti ter jih primerjajo s posebnostmi slovenskega jezika, literature in kulture. Ob poznavanju ter upoštevanju razlik in podobnosti med slovenskim in ruskim govornim območjem so sposobni medjezikovnega in medkulturnega posredovanja iz rusko govorečega okolja v slovensko in obratno.
Program usposablja visokokvalificirane strokovnjake rusistike s specialističnimi znanji iz kulturologije oz. prevajalstva.
Temeljni cilji magistrskega študijskega programa druge stopnje Sinologija so utrjevanje, razvoj, nadgradnja in specializacija sposobnosti razumevanja ter aktivne uporabe kitajskega jezika in pisave ter splošno poznavanje kulturoloških oziroma družboslovnih vsebin glede na izbrano smer študija (humanistična oziroma družboslovna).
Splošne kompetence, ki jih diplomanti pridobijo, obsegajo tako specifiko tradicionalnih razvojev kot strukture aktualnih družbenih stvarnosti navedenega kulturno-civilizacijskega kompleksa. Diplomant pridobi sposobnost prepoznavanja in aktivne uporabe okoli 8.000 kitajskih pismenk tako v tradicionalni kot v poenostavljeni obliki. Sposoben je samostojnega govornega in pisnega izražanja na zahtevnejši ravni in v specializiranih strokovnih kontekstih, povezanih z izbrano študijsko smerjo. Prevaja (kitajščina – slovenščina) zahtevnejša literarna, tehnična in strokovna besedila, konsekutivno prevaja iz kitajščine v slovenščino in obratno ter obvlada strokovno terminologijo, povezano z izbrano študijsko smerjo.
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Slovakistika omogoča pridobitev poglobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, ki ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam diplomanta slovakistike, pripravljenega za učiteljski (profesorski) poklic. S programom diplomanti pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni, poglobljeno znanje o slovaški zgodovini, književnosti, kulturi ter predvsem specifična filološka znanja o glottodidaktiki oz. poučevanja slovaščine.
Sposobni so delovati v pedagoškem okolju in sami oblikovati spodbudno učno okolje: prilagajati snov potrebam učencev, izbirati primerno raven pouka in učna gradiva. Znajo smiselno uporabljati pedagoške pristope in znanja ter poznajo specifiko procesov usvajanja tujega jezika.
Pedagoška usmeritev jim omogoča učinkovito posredovanje znanja v okviru izobraževalnih ustanov vseh tipov. Program usposablja za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe tudi na splošnem humanističnem področju in v širšem medkulturnem prostoru, kjer je treba razumeti naravo kulturnih pojavov in njihovo povezanost z družbo ter povezovati slovakistična znanja z drugimi področji. Diplomanti so pripravljeni za samostojno znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo na domačih in tujih izobraževalnih ustanovah ter za delovanje na področjih, kjer je zahtevana pedagoška usposobljenost oz. znanje jezikovnega izobraževanja.
Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Slovakistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu diplomanta slovakistike.
Program omogoča nadgradnjo prvostopenjskega programa Slovakistika kot temeljnega izhodišča pridobljenih zmožnosti ter usposablja za kompleksne, zahtevne, vodilne in ustvarjalne naloge ter potrebe na jezikovnem, besedilnem, kulturnem in medkulturnem področju.
Študijski program omogoča diplomantom teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih vprašanj ter uvaja diplomante v samostojno raziskovanje. Diplomanti razumejo, govorijo in pišejo standardni slovaški jezik na stopnji C2. Jezik razumejo kot medij in rezultat simbolne interakcije, prepoznavajo njegove kognitivne, emocionalne, kreativne, socialne, referenčne in metajezikovne vloge in ga temu primerno uporabljajo. Obvladajo sodobne teorije in teoretične modele, jih kritično vrednotijo ter jih z ustreznim znanstvenim instrumentarijem učinkovito uporabljajo. Kritično in kompetentno se odzivajo na strokovna, znanstvena in literarna besedila. Svoje strokovno in splošno znanje ubesedujejo v ustrezni jezikovni obliki; ob upoštevanju različnih družbenih okoliščin so sposobni jezikovne diferenciacije tako pri ustnem kot pri pisnem komuniciranju. Prepoznavajo posebnosti slovaškega jezika, slovaške književnosti, kulture in zgodovine ter jih primerjajo s posebnostmi slovenskega jezika, književnosti, kulture in zgodovine. Sposobni so diferenciranega razumevanja in posredovanja jezikovnih, literarnih, kulturnih in zgodovinskih pojavov, procesov in (dis)kontinuitet v diahronični in sinhronični perspektivi. Ob poznavanju jezikovnih, literarnih, kulturnih in družbenih razlik in podobnosti med slovenskim in slovaškim ter srednjeevropskim območjem posredujejo med kulturami ter razvijajo komunikacijo med njimi.
Temeljni cilji magistrskega študijskega programa druge stopnje Slovenistika so poglabljanje znanja o različnih jezikoslovnih in literarnovednih teorijah ter metodah raziskovanja, uporaba pridobljenega znanja, strokovne literature in sodobnih informacijsko-komunikacijskih virov pri znanstveni analizi in opisu ter argumentiranem kritičnem vrednotenju najkompleksnejših sodobnih ali starejših besedil različnih vrst in zvrsti. V okviru študijskega programa naj bi bil posameznik sposoben reflektirati sočasna in pretekla strokovna spoznanja o jeziku/literaturi ter jezikovni/literarni praksi in se do njih argumentirano opredeliti.
Tovrstna strokovna znanja lahko posameznik tudi učinkovito ubesedi v govorjenem/zapisanem publicističnem, poljudnoznanstvenem ali znanstvenem besedilu ter tako dejavno sooblikuje literarno in širše kulturno dogajanje, jezikovno politiko in načrtovanje ter pozitiven odnos širše javnosti do jezika, literature in kulture.
Poleg tega je posameznik po končanem programu usposobljen za sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in vodenju temeljnih, primerjalnih in aplikativnih raziskav, povezanih s slovenskim jezikom, literaturo ali kulturo, ter samostojno, samoiniciativno, inovativno in tudi interdisciplinirano reševanje najzahtevnejših problemov s teh področij. Usposobljen je za prevzemanje najzahtevnejših in vodilnih nalog v raziskovalni dejavnosti, založništvu, tiskanih in elektronskih medijih ter kulturnih ustanovah. Študijski program ga usposablja tudi za samostojno in ustvarjalno načrtovanje nalog v protokolu, državni upravi in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s predstavitvijo in promocijo slovenskega jezika in literature doma ali na mednarodnem področju, v oglaševalski in turistični dejavnosti.
Smeri:
Temeljni cilj pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Slovenistika je usposabljanje bodočih profesorjev slovenskega jezika in književnosti, zato diplomanti pridobijo kakovostno družboslovno in humanistično izobrazbo iz slovenskega jezika in književnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah.
V okviru programa naj bi bil posameznik sposoben poglobljenega branja, globljega razumevanja, samostojne analize, opisa ter argumentiranega kritičnega vrednotenja besedil različnih vrst in zvrsti. Pri pedagoškem preoblikovanju strokovnih in znanstvenih spoznanj slovenskega jezikoslovja in literarne vede v prakso naj bi bil usposobljen za izbiranje ustreznih ciljev, vsebin in metod ter načrtovanje vseh učnih faz v skladu z načeli sodobnega pouka slovenščine kot prvega/maternega jezika, pouka književnosti ter slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Kot razmišljujoči praktik naj bi reflektiral sočasna in pretekla specialnodidaktična ter druga strokovna spoznanja, se do njih argumentirano opredelil in z lastnim raziskovanjem sooblikoval pedagoško prakso. Svoja strokovna spoznanja naj bi bil sposoben učinkovito ubesediti v govorjenem/zapisanem publicističnem, poljudnoznanstvenem ali znanstvenem besedilu. Diplomant naj bi bil po končanem študiju zmožen samostojno ter fleksibilno poučevati slovenski jezik in književnost na vseh ravneh šolanja ter v vseh vrstah izobraževanja, tako institucionaliziranih kot neinstitucionaliziranih. Usposobljen naj bi bil tudi za sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in vodenju specialnodidaktičnih raziskav, povezanih s poučevanjem slovenščine kot prvega/maternega jezika, poučevanjem književnosti ter poučevanjem slovenščine kot drugega ali tujega jezika, ki ga izvajajo Zavod za šolstvo in druge raziskovalne ustanove, ter za poučevanje slovenščine kot drugega ali tujega jezika v Sloveniji in kot lektor v tujini.
Temeljni cilj dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa Slovenistika je usposabljanje bodočih profesorjev slovenskega jezika in književnosti, zato diplomanti slovenskega jezika in književnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah, pridobijo kakovostno družboslovno in humanistično izobrazbo, ki jo ravno povezava z drugim predmetnostrokovnim področjem širi in bogati.
Diplomanti dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa druge stopnje Slovenistika med študijem pridobijo znanja in spretnosti, potrebna za samostojno poučevanje slovenskega jezika in književnosti na vseh stopnjah šolanja, v vseh vrstah šol in vseh oblikah izobraževanja ter v povezavi z drugim študijskim predmetnim področjem tudi za raziskovanje na pedagoškem področju. Zaposlijo se kot profesorji slovenskega jezika in književnosti tako v osnovni kot v srednjih šolah, pa tudi v jezikovnih tečajih, ki jih izvajajo različne javne ali zasebne izobraževalne ustanove. Posebej v povezavi s študijem kakega tujega jezika so usposobljeni za lektorsko delo v tujini in za poučevanjem slovenščine kot drugega ali tujega jezika v Sloveniji. Poleg tega pridobljeno znanje in kompetence omogočajo tudi poučevanje nekaterih kulturoloških izbirnih predmetov v osnovni šoli (ustvarjalno pisanje, šolsko novinarstvo, dramski krožek ipd.). Svetovalno, pa tudi raziskovalno funkcijo lahko opravljajo na založbah ali v raziskovalnih ustanovah (npr. Pedagoški inštitut) v zvezi z učbeniki in drugim učnim gradivom za pouk.
V okviru dvopredmetnega študijskega programa druge stopnje Slovenistika naj bi bil posameznik sposoben reflektirati sočasna in pretekla strokovna spoznanja o jeziku/literaturi ter jezikovni/ literarni praksi ter se do njih argumentirano opredeliti.
Tovrstna strokovna znanja lahko posameznik tudi učinkovito ubesedi v govorjenem/zapisanem publicističnem, poljudnoznanstvenem ali znanstvenem besedilu ter tako dejavno sooblikuje literarno in širše kulturno dogajanje, jezikovno politiko in načrtovanje ter pozitiven odnos širše javnosti do jezika, literature in kulture.
Diplomant je po končanem študijskem programu zmožen sodelovati pri načrtovanju, izvajanju in vodenju raziskav, povezanih s slovenskim jezikom, literaturo ali kulturo ter samostojno, samoiniciativno, inovativno in tudi interdisciplinirano reševati vprašanja s teh področij. Usposobljen je za prevzemanje zahtevnejših nalog v raziskovalni dejavnosti, založništvu, tiskanih in elektronskih medijih ter kulturnih ustanovah.
Študijski program ga usposablja tudi za samostojno in ustvarjalno načrtovanje nalog v protokolu, državni upravi in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s predstavitvijo ter promocijo slovenskega jezika in literature doma ali na mednarodnem področju, v propagandni/oglaševalski in turistični dejavnosti.
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Sociologija je naravnan na specialna znanja, ki so potrebna za opravljanje pedagoškega poklica. Študenti pedagoškega študijskega programa Sociologija v dveh letih študija osvojijo znanja, ki so potrebna za poučevanje sociologije in/ ali družboslovja na gimnazijah in v drugih srednjih in osnovnih šolah, ter znanja, potrebna za delo z mladino ter za delo v šolstvu nasploh.
Diplomanti programa lahko učinkovito delujejo v srednjem, pa tudi osnovnem šolstvu, na ljudskih univerzah in drugih oblikah vseživljenjskega izobraževanja, saj pridobijo celovita znanja za delo tako z mladostniki kot z odraslimi osebami. Program omogoča poznavanje in razumevanje družbenih in zgodovinskih procesov v modernosti in sodobnosti, poznavanje različnih oblik skupnosti in različnih vrst družbenih vezi, delovanja posameznih družbenih (pod) sistemov, še posebej šolskega sistema ter poznavanje in prepoznavanje različnih mehanizmov družbenega razlikovanja in neenakosti, še posebej v šolskem družbenem okolju, ter poznavanje strategij ravnanja z družbenim razlikovanjem v šoli.
Poleg tega omogoča tudi poznavanje in razumevanje potreb in interesov posameznika, še posebej mladostnika, poznavanje načinov kritičnega prepoznavanja medijskih sporočil, poznavanje ter obvladovanje metodike in didaktike poučevanja sociologije in družboslovja, usposobljenost za motiviranje dijakov za sociologijo ter usposobljenost za organiziranje in izvajanje pouka sociologije in drugih sorodnih predmetov s sodobnimi metodami poučevanja.
Magistrski študijski program druge stopnje Sociologija kulture je namenjen širokemu družboslovno-humanističnemu in teoretsko izostrenemu študiju kulture, ki temelji na poglabljanju izbranega področja študijev spola, medijskih in kulturnih študijev, religijskih študijev ali globalizacijskih študijev kot enoletnega programa.
Študenti po končanem študiju v obeh primerih pridobijo znanja, ki jih usposabljajo za samostojno vodenje, organiziranje, analiziranje in raziskovanje sodobnih kulturnih in družbenih pojavov. Zaposlitvene možnosti, ki predvidevajo bodisi izstop iz programa bodisi nadaljevanje na tretji stopnji, so v programu povezane s pridobivanjem nadgradnje temeljnih teoretskih, metodoloških in epistemoloških osnov oziroma konkretnih veščin praktičnega apliciranja znanj in analitskih pristopov.
Poseben poudarek je v programu namenjen interdisciplinarnosti v raziskovanje in razvijanju praktičnih izpeljav kulturne analize za potrebe širokega spektra kulturnih organizacij, zavodov, medijskih in založniških hiš, svetovalnih služb in agencij, javnih ustanov in nevladnih organizacij. Študenti so po končanem študiju sposobni samostojnega udejstvovanja kot publicisti, kulturni animatorji, organizatorji festivalov in drugih kulturnih prireditev; vključitve v nacionalne in evropske ter širše mednarodne ustanove, svetovalne organe in službe, ki zahtevajo samostojnost in suverenost pri vodenju in organiziranju dela.
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Sociologija kulture je namenjen širokemu družboslovno-humanističnemu in teoretsko izostrenemu študiju kulture, ki temelji na poglabljanju izbranega področja študijev spola, medijskih in kulturnih študijev, religijskih študijev ali globalizacijskih študijev.
Študenti po končanem študiju v obeh primerih pridobijo znanja, ki jih usposabljajo za samostojno vodenje, organiziranje, analiziranje in raziskovanje sodobnih kulturnih fenomenov in družbenih pojavov. Zaposlitvene možnosti, ki predvidevajo bodisi izstop iz programa bodisi nadaljevanje na tretji stopnji, so v programu povezane s pridobivanjem nadgradnje temeljnih teoretskih, metodoloških in epistemoloških osnov oziroma konkretnih veščin praktičnega apliciranja znanj in analitskih pristopov. Poseben poudarek je v programu namenjen interdisciplinarnosti v raziskovanju in razvijanju praktičnih izpeljav kulturne analize za potrebe širokega spektra kulturnih organizacij, zavodov, medijskih in založniških hiš, svetovalnih služb in agencij, javnih ustanov in nevladnih organizacij.
Študenti so po končanem študiju sposobni samostojnega udejstvovanja kot publicisti, kulturni animatorji, organizatorji festivalov in drugih kulturnih prireditev; vključitve v nacionalne in evropske ter širše mednarodne ustanove, svetovalne organe in službe, ki zahtevajo samostojnost in suverenost pri vodenju in organiziranju dela.
Temeljni cilj dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa druge stopnje Španščina je, da študenti v prvih treh letih pridobljeno znanje o španskem jeziku, kulturi in književnosti poglobijo ter predvsem oplemenitijo s pedagoškimi in predmetnodidaktičnimi vsebinami.
Diplomanti se ustrezno odzivajo v socialno, kulturno in etnično različnih okoljih ob poznavanju špansko govorečega sveta v primerjavi s slovenskim jezikom in kulturo. Prepoznajo družbene in regionalne variante španščine, kritično vrednotijo književna dela, razumejo in analizirajo besedilne sporazumevalne procese v družbi, poznajo in razumejo zgodovinsko kulturne posebnosti špansko govorečega sveta, razumejo soodvisnost besedil in civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta, znajo prenesti teoretične opise jezika v praktično delo z besedili, poznajo sodobne teorije in teoretične modele poučevanja tujega jezika in jih znajo učinkovito uporabljati pri pouku. Znajo ubesediti strokovno in splošno znanje v ustrezni jezikovni obliki in se prilagoditi različnim stopnjam poučevanja pri pouku španščine, uporabiti didaktiko tujega jezika kot posredovalno disciplino za spoznanja iz drugih znanstvenih disciplin pri pouku španščine ter preoblikovati strokovne vsebine v izobraževalni proces pouka španščine.
Študenti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Španski jezik in književnost pridobijo vsa znanja o španskem jeziku in književnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in zmožnosti, kakršna potrebujejo visoko usposobljeni strokovnjaki na tem področju.
Ta znanja in zmožnosti znajo uporabljati fleksibilno in kritično v različnih okoliščinah medkulturnega posredovanja v povezavi z drugim predmetom oz. področjem svojega študija. Študent študijskega programa Španski jezik in književnost svoja znanja in zmožnosti uporablja kritično, za svoje medkulturno posredovanje in druge dejavnosti sprejema etično odgovornost. S svojim delom se trudi prispevati k čim višji ravni kakovostnega medkulturnega sodelovanja in razumevanja. S svojim raziskovalnim delom pa bogati znanja na vseh področjih svojega delovanja.
Študenti magistrskega študijskega programa druge stopnje Splošno jezikoslovje usvojijo kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splošnih ter posebnih vprašanj teoretičnega in uporabnega jezikoslovja.
Na teoretični ravni naj bi bili seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujočimi jezikoslovnimi šolami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji. Na uporabni ravni naj bi bili slušatelji zmožni zavzemati stališče do vprašanj jezikovne politike večinske in manjšinskih jezikovnih skupnosti in do vprašanj naših manjšin na tujem; zmožni naj bi bili razumeti razmerja in probleme, ki se pojavljajo v odnosu človek – jezik, ter morebitne konfliktne položaje odpravljati oziroma gladiti.
Študenti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Splošno jezikoslovje usvojijo kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splošnih in posebnih vprašanj teoretičnega in uporabnega jezikoslovja.
Na teoretični ravni naj bi bili seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujočimi jezikoslovnimi šolami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji. Na uporabni ravni naj bi bili študenti zmožni zavzemati stališče do vprašanj jezikovne politike večinske in manjšinskih jezikovnih skupnosti in do vprašanj naših manjšin na tujem; zmožni naj bi bili razumeti razmerja in probleme, ki se pojavljajo v odnosu človek – jezik, ter morebitne konfliktne položaje odpravljati oziroma gladiti.
Smeri:
Magistrski študijski program druge stopnje Tolmačenje usposablja visokokvalificirane tolmače, ki bodo strokovnjaki za vzpostavljanje komunikacije večinoma med pripadniki različnih kultur in jezikov.
Uspešno absolviran program omogoča tolmačem, da se lahko profesionalno soočijo s trenutnimi zahtevami trga in so sposobni prilagoditve prihodnjim potrebam. Tolmači tako iz pisne, govorne ali multimedijske predloge lahko izdelajo govorno ali multimedijsko besedilo, ki v ciljnem jeziku (slovenščini in dveh tujih jezikih) oz. kulturi izpolnjuje določen cilj. Z uporabo ustreznih tehnik so sposobni konsekutivno in simultano tolmačiti poslovna, strokovna in politična besedila. Usposobljeni so za samostojno delo in za delo v skupini, ki ga opravljajo deontološko korektno in v skladu s profesionalno prakso na državni in mednarodni ravni.
Študijski program zagotavlja tudi visoke kompetence iz vsebin teorije prevajanja in tolmačenja, tako da diplomantom omogoča lastno razumevanje teoretičnih načel in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo in identifikacijo ter reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki tolmači soočali pri svojem delu. Program izobražuje teoretično visoko usposobljene diplomante in s tem omogoča nadaljevanje študija na doktorski stopnji.
Cilj magistrskega študijskega programa Umetnostna zgodovina je usposobiti študente za samostojno raziskovanje umetnostnozgodovinskih vprašanj, samostojno delo v muzejskih ustanovah, likovnih galerijah in drugih kulturnih ustanovah ter za samostojno delo v zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine ter podobnih ustanovah, ki se ukvarjajo s spremljanjem, razvijanjem, propagiranjem, raziskovanjem in varovanjem umetnostnih oz. kulturnih spomenikov.
V okviru študijskega programa študenti poglabljajo svoje znanje o umetnostnozgodovinskih metodah in teorijah. Veščine, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo, razvijajo s kritičnim branjem in uporabo virov ter strokovne literature ter z neposrednim pristopom do umetnostnih spomenikov v zbirkah.
V okviru magistrskega dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa druge stopnje Umetnostna zgodovina študenti pridobijo temeljno znanje s področja umetnostne zgodovine ter temeljno znanje s področja pedagogike, andragogike, šolske psihologije, splošne in specialne didaktike ter opravijo predpisane praktične vaje in hospitacije.
Program študente usposablja za delo v pedagoškem procesu na srednješolski in osnovnošolski ravni ter za izvajanje priprav na maturo, tako da študenti v skladu z veljavnim kurikulumom predmet umetnostna zgodovina oz. likovna umetnost samostojno načrtujejo, organizirajo in izvajajo s ciljem, da dosežejo predpisane standarde. Študenti so usposobljeni tudi za poučevanje odraslih in delovanje v različnih programih vseživljenjskega izobraževanja, delujejo pa lahko tudi v okviru specializiranih umetnostnih oz. umetnostnozgodovinskih ustanov.
V okviru dvopredmetnega magistrskega študijskega programa Umetnostna zgodovina študenti s kritičnim branjem in uporabo virov ter strokovne literature ter z neposrednim pristopom do umetnostnih spomenikov v zbirkah in na terenu razvijajo veščine, potrebne za samostojno znanstvenoraziskovalno delo.
Cilj programa je študente usposobiti za samostojno raziskovanje umetnostnozgodovinskih in interdisciplinarnih problemov ter samostojno delo v različnih kulturnih in spomeniškovarstvenih ustanovah.
Smeri:
Cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Zgodovina je, da študenta usposobi za raziskovanje samostojnih zgodovinskih vprašanj, samostojno delo v arhivih, muzejih, raziskovalnih in drugih kulturnih ustanovah, ki se ukvarjajo z raziskovanjem preteklosti ali varovanjem zgodovinske dediščine.
Študenti poglobijo svoje zgodovinsko znanje, poznajo in uporabljajo teoretske nastavke zgodovinske znanosti in njenih metodoloških prijemov, pridobijo specialistično znanje o politični, socialni, gospodarski in kulturni zgodovini Slovenije, jugovzhodnega evropskega prostora, Evrope in sveta. S kritičnim, problemskim in interdisciplinarnim branjem arhivskih in drugih virov ter strokovne literature razvijajo veščine, potrebne za samostojno, izvirno in splošno inovativno znanstvenoraziskovalno delo v zgodovinski znanosti.
Dvopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Zgodovina oblikuje humanistično in družboslovno široko razgledano osebnost. Študentom omogoči, da pridobijo temeljno zgodovinsko znanje in osnovne veščine znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela.
Študentje so sposobni analitičnega, kritičnega in poglobljenega pogleda na preteklost, sposobni pa so tudi prepoznavanja sodobnih političnih in družbenih dogajanj, znajo jih kritično ovrednotiti ter posredovati. Študente se ves čas študija spodbuja k samostojnemu delu, katerega rezultate so sprotno vključuje v pedagoški in raziskovalni del študija. Pridobljene kompetence študentom omogočajo opravljanje določenih oblik raziskovalnega, publicističnega, arhivskega in muzejskega dela v okviru različnih del znotraj stroke in različna sorodna dela v humanistiki in družboslovju, še posebej pa opravljanje poklica učitelja zgodovine v osnovnih in srednjih šolah.
V okviru študijskega programa študentje poglabljajo svoje zgodovinsko znanje, uporabljajo teoretske nastavke zgodovinske znanosti in njenih metodoloških prijemov, pridobivajo specialistično znanje o politični, socialni, gospodarski in kulturni zgodovini Slovenije, jugovzhodnega evropskega prostora, Evrope in sveta ter specialistično znanje o zgodovini kot šolskem predmetu, usposabljajo se za samostojno raziskovalno in znanstveno delo, povezano z didaktiko zgodovine ter se usposabljajo za vsestransko pedagoško delo, pripravo in oblikovanje didaktičnega gradiva za pouk zgodovine na različnih stopnjah izobraževanja.
Temeljni cilj pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Zgodovina je, da študente usposobi za opravljanje določenih oblik raziskovalnega, publicističnega, arhivskega in muzejskega dela v okviru različnih del v stroki in različnih sorodnih del v humanistiki in družboslovju, še posebej pa jih usposobi za opravljanje poklica učitelja zgodovine v osnovnih in srednjih šolah ter drugih izobraževalnih ustanovah.
V okviru študijskega programa študentje poglabljajo svoje strokovno zgodovinsko znanje in znanje didaktike zgodovine. Uporabljajo teoretske nastavke zgodovinske znanosti in njenih metodoloških prijemov, pridobivajo specialistično znanje o politični, socialni, gospodarski in kulturni zgodovini Slovenije, jugovzhodnega evropskega prostora, Evrope in sveta. Usposobijo se za samostojno načrtovanje in vodenje pouka zgodovine v osnovnih in srednjih šolah ter za pripravo in oblikovanje didaktičnega gradiva za pouk zgodovine. Navajajo se na samorefleksijo, samovrednotenje in samoocenjevanje vseživljenjskega izobraževanja ter se usposobijo za samostojno pedagoško raziskovalno delo.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija
- Univerza v Maynoothu, Maynooth, Irska
- Avtonomna univerza v Barceloni, Barcelona, Španija
- Univerza Lumière Lyon II, Lyon, Francija
- Univerza v Bernu, Bern, Švica
- Univerza Adama Mickiewicza Poznanj, Poznanj, Poljska
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica socialne in kulturne antropologije (okrajšava: mag. soc. in kult. antrop.).
Temeljni cilji programa:
Temeljni cilj skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Kreol - Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi je posredovanje nadstandardnih znanj z razvejanega področja socialne in kulturne antropologije ter etnologije. Glavna primerjalna prednost skupnega študijskega programa je v sinergičnem združevanju znanj profesorjev in sodelavcev sedmih oddelkov, ki bistveno presega znanje kateregakoli med njimi. Izbirni predmeti na partnerskih oddelkih se komplementarno dopolnjujejo (delno regionalno, delno tematsko), saj izhajajo iz dokaj različnega zgodovinskega razvoja posameznih oddelkov. Posamezni študent lahko z izbiro modulov, predavanj in mentorjev tako dobi presežek, ki ga ob študiju v eni državi sicer ne bi mogel dobiti.
Struktura programa:
Študijski program omogoča študij na najmanj dveh partnerskih institucijah. Znotraj skupnega študijskega programa se lahko kroženje študentov izvede na več načinov. Najmanjši obseg mobilnosti, ki ga zahteva program, sta dva semestra opravljenih obveznosti na vsaj eni od partnerskih institucij. Pri tem sta dve možnosti za mobilnost študentov: opravljanje študijskih obveznosti v tujini v drugem in tretjem ali tretjem in četrtem semestru. Vsak študent opravi prvi semester na matični ustanovi.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- L'Institut national des langues et civilisations orientales, Pariz, Francija
- L'Institut superior d'Interpretation et de Traduction, Pariz, Francija
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica prevajanja (okrajšava: mag. prev.).
Temeljni cilji programa:
Temeljne jezikovne in kulturne kompetence bodo nadgrajene s prevodoslovnimi in prevodnimi. Prevajalci bodo tako iz pisne, govorne ali multimedialne predloge lahko izdelali pisni, govorni ali multimedialni tekst, ki v ciljnem jeziku (slovenščini, angleščini in francoščini) oz. kulturi izpolnjuje določen cilj. Diplomanti bodo imeli visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz angleščine in francoščine; usvojili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni bodo za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojili bodo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Skupni študijski program bo tako prevajalce usposobil za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela. Obenem bo program zagotavljal visoke kompetence s področja teoretičnih prevodoslovnih vsebin tako, da bo diplomantom omogočal lastno razumevanje teoretičnih principov in njihovo vrednotene ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki prevajalci soočali pri svojem delu.
Struktura programa:
Bistveni element skupnega študijskega programa je, da morajo študenti vsaj en semester študirati v tujini na partnerskih univerzah in tam opraviti obveznosti v obsegu vsaj 30 ECTS.
Več informacij Pariz - ISIT
Več informacij Pariz - INALCO
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- University of Graz, Department of Translation Studies, Gradec, Avstrija
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica prevajanja (okrajšava: mag. prev.).
Temeljni cilji programa:
Temeljne jezikovne in kulturne kompetence bodo nadgrajene s prevodoslovnimi in prevodnimi. Preva-jalci bodo tako iz pisne, govorne ali multimedialne predloge lahko izdelali pisni, govorni ali multime-dialni tekst, ki v ciljnem jeziku (slovenščini, angleščini in nemščini) oz. kulturi izpolnjuje določen cilj. Diplomanti bodo imeli visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektron-ski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; usvo-jili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni bodo za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojili bodo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Skupni študijski program bo tako prevajalce usposobil za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela. Obenem bo program zagotavljal visoke kompetence s področja teoretičnih prevodoslovnih vsebin tako, da bo diplomantom omogočal lastno razumevanje teoretičnih principov in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki prevajalci soočali pri svojem delu.
Struktura programa:
Bistveni element skupnega študijskega programa je, da morajo študentje in študentke vsaj en semester študirati na partnerski univerzi in tam opraviti obveznosti v obsegu 30 ECTS. Na Univerzi v Gradcu bodo študentje prišli v neposreden stik z avstrijsko kulturo in nemškim jezikom ter pridobili dodatne kompetence s področja prevajanja.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Karlova Univerza (Univerzita Karlova), Praga, Češka;
- Jagelonska univerza v Krakovu (Uniwersytet Jagielloński w Krakowie), Poljska;
- Univerza Komenskega v Bratislavi (Univerzita Komenského v Bratislave), Slovaška.
Študijski program prinaša sintezo treh dvodisciplinarnih študijev zahodnoslovanskih jezikov. Študenti se ob vpisu odločijo za osnovno kombinacijo dveh jezikov A in B (poljščina, češčina, slovaščina), ki so nadgradnja prvostopenjskih programov in usposabljajo za kompleksnejše in zahtevnejše naloge in potrebe na splošnem humanističnem in družboslovnem področju. Na izbrani jezik A je vezan tudi izbor temeljnih predmetov iz jezikoslovja in književnosti.
Jezikovni del študijskega programa omogoča študentom temeljito poznavanje in obvladovanje dveh jezikov, obenem pa ga z upoštevanimi načeli uporabne lingvistike pripravlja na različne vrste prevajanja, s pridobljenimi teoretičnimi osnovami pa tudi za nadaljevanje študija na tretji stopnji. Književno in širše kulturno izročilo ter družbeno stvarnost študentje spoznavajo v razvojnem procesu, ki je uvrščen v širši evropski kontekst, obenem pa osvetljuje tudi povezave s prostorom in zgodovinsko zavestjo posameznih nacionalnih jezikov.
Vse štiri partnerice v skupnem programu izvajajo vse štiri semestre, ob čemer so predmetniki programa zasnovani vzporedno in študentom omogočajo, da del študija opravijo na partnerskih institucijah. Obvezna je mobilnost v 3. semestru, ki ga preživijo na institucijah izbranega jezika A, študentom pa je odprta tudi možnost, da v katerem od preostalih semestrov študirajo tudi na partnerskih institucijah izbranega jezika B.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Univerza v Gradcu, Avstrija
- Univerza v Cluju, Romunija
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica zgodovine (okrajšava: mag. zgod.).
Temeljni cilji programa:
Skupni magistrski študijski program druge stopnje Zgodovina jugovzhodne Evrope želi prispevati k boljšemu poznavanju in razumevanju zgodovine jugovzhodne Evrope in njenega mesta v širšem evropskem zgodovinskem kontekstu. Temeljni cilji skupnega študijskega programa so: osvojitev poglobljenega in kritičnega poznavanja in razumevanja zgodovinskih dogodkov, procesov in struktur v jugovzhodni Evropi od antike do sodobnosti; usposobljenost za rabo sodobnih metodoloških in konceptualnih orodji ter teorij, ki so potrebne za samostojno raziskovanje zgodovine in historične antropologije jugovzhodne Evrope; usposobljenost in interes za interdisciplinarno proučevanje zgodovine jugovzhodne Evrope.
Struktura programa:
Študij temelji na kurikulumu, ki so ga skupaj pripravile vse tri univerze. Kurikulum je sestavljen štirih modulov: teorija zgodovine, temeljni modul zgodovina jugovzhodne Evrope, zahtevnejši modul zgodovina jugovzhodne Evrope, dodatni modul zgodovina jugovzhodne Evrope in izbirni predmeti. Vsebinska razlika med moduli je postopni preusmeritvi od splošnih pregledov preko ožjih in bolj poglobljenih tematik v povsem raziskovalno obravnavanje ene same teme. Diplomantom bosta avtomatično priznana študijski program in strokovni naslov v vseh treh državah partnerskih univerz. Študentje morajo vsaj en semester (predvidoma 2. ali 3) študirati na eni izmed preostalih dveh partnerskih univerz in tam opraviti obveznosti v obsegu 30 kreditnih točk.
Več informacij