Smeri:
Andragogika - enopredmetna pedagoška smer
Andragogika - dvopredmetna pedagoška smer
Temeljni cilji magistrskega študijskega programa druge stopnje Andragogika se nanašajo na več ravni kompetenc in na več profilov dela, ki ga opravlja andragog kot strokovnjak za vzgojo in izobraževanje odraslih. Poleg teh razvijajo specifične kompetence, ki jim omogočajo razumevanje razmerij med andragoškimi pojavi in procesi, družbenim in kulturnim okoljem ter značilnostmi in pričakovanji posameznikov. Profesionalne kompetence jim omogočajo razumevanje in reševanje problemskih situacij, ki se pojavijo v teh razmerjih, razumevanje in organiziranje izobraževanja odraslih kot družbenega in individualnega procesa.
Študijski program izobražuje za odgovorno in premišljeno delovanje v vzgoji in izobraževanju odraslih v različnih organizacijah in okoljih. Diplomanti so usposobljeni za raziskovanje ter razvijanje andragoške teorije in prakse. Gojijo aktiven odnos do stroke, skrbijo za profesionalni razvoj, upoštevajo multikulturnost, sinergičnost, globalnost, kompleksnost teoretskih konceptov, zmorejo vzpostaviti refleksiven in pluralen odnos do resnic. Program razvija sposobnosti za ohranjanje in širjenje vedenja ter zmožnost za prehode v polje inovacij.
Študente pripravlja za reševanje andragoških vprašanj, ki se nanašajo na organizacijo in vodenje izobraževalnih projektov in ustanov, razvijanje izobraževalnih programov ter za samostojno delo pri andragoškem svetovanju in uporabo drugih andragoških metod.
Študijsko leto 2021/2022
V drugostopenjski študijski program Andragogika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega oz. sorodnega strokovnega področja (Pedagogika in andragogika in drugi sorodni študijski programi s področja izobraževalnih ved, Psihologija, Socialna pedagogika, Sociologija – kadrovski menedžment, Socialno delo) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/tke izbrani/e glede na povprečno oceno iz vseh študijskih predmetov prvostopenjskega študija.
Smeri:
Anglistika - enopredmetna smer
Anglistika - dvopredmetna smer
Anglistika - enopredmetna pedagoška smer
Anglistika - dvopredmetna pedagoška smer
Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Anglistika pridobijo vsa jezikovna in kulturna znanja ter jezikovno in medkulturno zmožnost oz. zavest, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in jezikovne zmožnosti, kot jih potrebujejo visoko usposobljeni strokovnjaki na tem področju. Obenem znajo vsa pridobljena znanja in zmožnosti uporabljati fleksibilno in kritično v različnih okoliščinah ter glede na njihove sporazumevalne in kulturne posebnosti.
Diplomanti svoja znanja in zmožnosti uporabljajo kritično in skladno z okoliščinami svojega delovanja ter za svoje medkulturno posredovanje in druge dejavnosti sprejemajo raziskovalno in etično odgovornost. S svojim delom se trudijo prispevati k čim višji kakovosti medkulturnega sodelovanja in razumevanja, s svojim samostojnim raziskovalnim delom pa prispevajo k bogatitvi potrebnega razumevanja in znanja medkulturnosti in dejanskih oblik medkulturnega sodelovanja.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Anglistika se lahko vpiše, kdor je končal:
1. študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (anglistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
2. študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Kandidati in kandidatke pod točko 1):
• povprečna ocena na prvostopenjskem študiju 35 %
• ocena diplomskega izpita 35 %
• povprečna ocena iz angleškega jezika 15 %
• povprečna ocena iz angleške književnosti in kulture 15 %
Kandidati in kandidatke pod točko 2):
• povprečna ocena na prvostopenjskem študiju 25 %
• ocena diplomske naloge / diplomskega izpita 20 %
• povprečna ocena diferencialnih izpitov - 10-60 KT 55 %
Smeri:
• Grška filologija
• Latinska filologija
V okviru magistrskega študijskega programa druge stopnje Antični in humanistični študiji študent pridobi poglobljeno znanje o kulturi grško-rimske antike, o latinskem srednjem veku in Bizancu ter o humanistični tradiciji, ki je jezik, ideje in podobe klasične antike posredovala sodobnosti. Z izbiro smeri se študent usmeri v temeljit študij enega od dveh klasičnih jezikov, s čimer se odpira širok pregled nad različnimi vidiki antične materialne in duhovne kulture. Interdisciplinarna zasnovanost omogoča študijsko, pozneje pa tudi poklicno povezovanje s številnimi sorodnimi področji.
Magistrant si tako pridobi temeljito klasično-humanistično izobrazbo, široko pregledno znanje antične zgodovine, književnosti in kulture ter specifična filološka znanja, pozna najpomembnejše smeri sodobne jezikoslovne in literarne teorije ter je razgledan po teoretskih diskurzih sorodnih humanističnih disciplin.
S tem širokim teoretičnim in praktičnim znanjem je usposobljen za samostojno raziskovanje, literarno prevajanje in delo na področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je znanje klasičnih jezikov nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: Latinski jezik književnost in kultura – dvopredmetni, Grški jezik, književnost in kultura – dvopredmetni;
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat/tka pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Senat FF UL na predlog Oddelka za klasično filologijo, kandidati/tke pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij;
Obvezni predmeti: Latinski jezik ali Grški jezik: 10 ECTS, Latinska književnost ali Grška književnost: 6 ECTS.
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat/tka pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Senat FF UL na predlog Oddelka za klasično filologijo, kandidati/tke pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Obvezni predmeti: Latinski jezik ali Grški jezik: 10 ECTS, Latinska književnost ali Grška književnost: 6 ECTS.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merilo ob omejitvi vpisa je povprečna ocena prvostopenjskega študija.
Magistrski študijski program druge stopnje Arheologija študentom nudi poglobljena, mednarodno primerljiva znanja iz različnih arheoloških poddisciplin, metodologije in teorije. S kritično analizo primarnih podatkov in interpretacij v strokovni in znanstveni literaturi ter s praktičnim delom pri pridobivanju virov v terenskih in laboratorijskih raziskavah, poterenski obdelavi rezultatov in študiju artefaktov študenti razvijajo veščine, potrebne za samostojno strokovno in raziskovalno delo.
Posebnega pomena je usposabljanje za samostojno vodenje primarnih, terenskih in drugih raziskav, ki poteka v obliki terenskega in projektnega pouka v sklopu različnih učnih enot in je integrirano v dejanske raziskave arheoloških najdišč, podatkov in gradiva. Cilj študijskega programa je, da študente usposobi za samostojno strokovno delo v muzejih (poklic kustos arheolog) in zavodih za varstvo kulturne dediščine (poklic konservator arheolog) pa tudi v drugih javnih ustanovah in gospodarskih družbah, ki opravljajo različne arheološke dejavnosti in storitve v kulturi, varovanju dediščine, izobraževanju, turizmu in urejanju prostora.
Študentje so po končanem študiju usposobljeni za odkrivanje, dokumentiranje, varovanje, vrednotenje, predstavljanje in promocijo (arheološke) kulturne dediščine, za samostojno znanstveno delo v arheologiji, za sodelovanje v interdisciplinarnih projektih in pri načrtovanju prostorskega razvoja.
Študijsko leto 2021/2022
V drugostopenjski magistrski študijski program Arheologija se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje s področja arheologije;
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija (diferencialne izpite iz temeljnih arheoloških predmetov), v obsegu od 10 do 60 ECTS. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej na predlog Oddelka za arheologijo določi Odbor za študentska vprašanja in svetovanje Filozofske fakultete, kandidati in kandidatke pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v drugostopenjski magistrski študijski program;
c) študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004. Pred vpisom mora opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija (diferencialne izpite iz temeljnih arheoloških predmetov), v obsegu od 10 do 60 ECTS. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej na predlog Oddelka za arheologijo določi Odbor za študentska vprašanja in svetovanje Filozofske fakultete, kandidati in kandidatke pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v drugostopenjski magistrski študijski program.
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati in kandidatke, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do c), v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate in kandidatke, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
- kandidati in kandidatke iz točke a) izbrani oz. izbrane glede na dosežene točke, izračunane na podlagi:
- povprečne ocene na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (60 %) in
- ocene diplomskega izpita oz. diplomske naloge (40 %);
- kandidati in kandidatke iz točk b) in c) izbrani oz. izbrane glede na dosežene točke, izračunane na podlagi:
- povprečne ocene na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (40 %),
- ocene diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %) in
povprečne ocene diferencialnih izpitov (40 %).
Smeri:
Japonologija - enopredmetna smer
Japonologija - dvopredmetna smer
Sinologija - enopredmetna smer
Študijsko leto 2021/2022
V drugostopenjski magistrski študijski program Azijske študije se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (sinologija pri vpisu na smer sinologija; japonologija pri vpisu na smer japonologija) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
a) če je študent/tka zaključil/a študijski program, ki predvideva diplomsko delo in/ali diplomski izpit, se upošteva:
- povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (50%),
- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (50%);
b) če je študent/tka zaključil/a študijski program, ki ne predvideva diplomskega dela in/ali diplomskega izpita, se upošteva:
- povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (100%).
Smeri:
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji je usposobiti magistrante za delo v vseh tipih organizacij, ki se ukvarjajo s shranjevanjem, organizacijo in posredovanjem informacij.
Smer informacijska znanost jih posebej usposobi za organizacijo informacij v gospodarstvu in negospodarstvu, smer bibliotekarstvo za najzahtevnejše strokovno in vodstveno delo v knjižnicah, smer založništvo pa za najzahtevnejša strokovna opravila v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah, ter v gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost.
Ker se strokovno in znanstveno področje bibliotekarstva, informacijskih in založniških študijev ukvarja s proučevanjem vseh vidikov informacij od nastanka do uporabe ter z načrtovanjem procesov in storitev za učinkovit dostop do informacij, je poklic takega informacijskega strokovnjaka, kot ga izobražuje program, eden od poklicev prihodnosti.
Študijsko leto 2021/2022
V drugostopenjski študijski program Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji se lahko vpiše, kdor je končal:
a) prvostopenjski študijski program s področja bibliotekarstva in informatike;
b) katerega koli od drugih prvostopenjskih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo 14 KT do 18 KT;
c) diplomanti, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo 14 KT do 18 KT;
Iz nabora predmetov oddelek individualno, glede na zaključeno izobrazbo, kandidatu/tki, predpiše dodatne obveznosti v obsegu 14 KT do 18 KT, in sicer izmed naslednjih predmetov študijskega programa prve stopnje Bibliotekarstvo in informatika:
• Osnove informacijske znanosti 6 KT
• Sistemi za poizvedovanje 8 KT
• Knjiga v zgodovinskem in družbenem kontekstu 8 KT
• Osnove knjigarstva 6 KT
• Osnove bibliotekarstva in organizacije knjižnic 10 KT
• Organizacija knjižničnih zbirk 8 KT
Kandidat oz. kandidatka lahko obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno.
V skladu z 91. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
- povprečna ocena na dodiplomskem študiju (60 %)
- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (40 %)
Če kandidat/tka na svojem programu ni imel/a diplomskega izpita oz. diplomske naloge, se upošteva le povprečna ocena na dodiplomskem študiju (100 %).
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Češki jezik in književnost omogoča pridobitev poglobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, ki ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam magistra češkega jezika in književnosti.
Magistranti pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni, poglobljeno znanje s področja češke zgodovine, književnosti in kulture ter specifično filološko znanje na jezikovnem področju. Program usposablja študente za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe, predvsem pa za samostojno delo na področju raziskovanja, prevajanja, literarne in znanstvene kritike ter interdisciplinarnih povezav v širšem medkulturnem prostoru. Program se uspešno povezuje z drugimi študijskimi smermi tako znotraj Oddelka za slavistiko kot širše.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni študijski program druge stopnje Češki jezik in književnost se lahko vpiše, kdor je končal:
a) prvostopenjski univerzitetni študijski program Bohemistika (triletni program);
b) prvostopenjski univerzitetni študijski program Češki jezik in književnost, ovrednoten z 240 ECTS;
c) drug prvostopenjski univerzitetni program sorodne smeri, ovrednoten s 180 ECTS;
d) prvostopenjski univerzitetni študijski program sorodne smeri, ovrednoten z 240 ECTS;
e) katerega koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika);
f) katerega koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z drugih strokovnih področij;
g) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika);
h) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij.
Kandidatom/kam iz točke b. se lahko glede na opravljene obveznosti prvostopenjskega študija prizna do 60 ECTS.
Kandidatom/kam iz točke c.) in d.) glede na smer opravljenega prvostopenjskega študija Katedra za češki jezik in književnost (Oddelek za slavistiko FF) določi obseg in število diferencialnih izpitov.
Kandidati/ke iz točk e.)–h.) se na program lahko vpišejo, če so opravili/e študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 ECTS.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. V primeru izvedbe diferencialnih izpitov se opravijo izpiti iz temeljnih predmetov 5. in 6. semestra (3. letnik) prvostopenjskega študijskega programa Bohemistika.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani/e po naslednjih merilih:
- uspeh pri študiju prve stopnje Bohemistike ali Zahodnoslovanskih študijev oz. sorodnega programa s področja humanistike, in sicer povprečna ocena 40 %, ocena diplomskega dela ali/in diplomskega izpita 30 % in
- uspeh pri temeljnem jezikoslovnem in književnem predmetu v 3. letniku programa Bohemistika prve stopnje 30 %.
Smeri:
Etnologija in kulturna antropologija - enopredmetna smer
Etnologija in kulturna antropologija - dvopredmetna smer
Študenti magistrskega študijskega programa druge stopnje Etnologija in kulturna antropologija poleg splošnih humanističnih in družboslovnih kompetenc pridobijo in utrdijo specifične kompetence, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti ter omogočajo diplomantom zaposlovanje v kulturnih, upravnih, vladnih in nevladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanovah na področjih, ki zadevajo poznavanje procesov in sestavin vsakdanjega življenja, na primer problematiko življenja v ruralnih in urbanih okoljih, komunikacij, medijev in jezika, spolov, migracij, manjšin, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religije, popularne kulture, založništva, trženja kulture, varovanja in ukvarjanja s kulturno dediščino ter ljudsko kulturo v spomeniškem varstvu in muzejih, dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd.
Diplomanti so usposobljeni za samostojno opravljanje strokovnih nalog s teh področij. Usposobljeni so za kulturno posredništvo in opravljanje koordinacijskih, vodstvenih in zahtevnih strokovnih nalog v kulturnih ustanovah in nevladnih organizacijah, povezanih z administrativno-strokovnimi dejavnostmi, zbiranjem, evidentiranjem in dokumentiranjem podatkov in informacij, prenosom znanj in informacij ter njihovo uporabo v praksi.
Posebna odlika študija etnologije in kulturne antropologije je pridobitev usposobljenosti za terensko delo in delo z ljudmi v različnih kulturnih kontekstih.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Etnologija in kulturna antropologija (enopredmetna in dvopredmetna smer) se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (etnologija, kulturna ali socialna antropologija) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Ob omejitvi vpisa bo upoštevana dosežena povprečna ocena na študiju prve stopnje.
Smeri:
Filozofija - enopredmetna smer
Filozofija - dvopredmetna smer
Filozofija - dvopredmetna pedagoška smer
Študentke in študenti v okviru drugostopenjskega študijskega programa Filozofija z intenzivnim in poglobljenim študijem ponujenih filozofskih vsebin širijo in nadgrajujejo svoje znanje o filozofski problematiki iz različnih teoretskih ter metodoloških pristopov.
S podrobnim razčlenjevanjem izbranih filozofskih problemov in oblikovanjem njihovih rešitev, z refleksijo miselno zahtevnih filozofemov, z branjem, analizo in interpretacijo temeljnih filozofskih besedil in skrbno presojo njihovih kompleksnih argumentov ter kritično uporabo strokovne literature razvijajo veščine, potrebne za samostojno znanstveno-raziskovalno delo na področju filozofije, pa tudi na ostalih znanstvenih področjih, ter sposobnost oblikovanja odgovorov ali stališč do temeljnih filozofskih vprašanj in problemov.
Cilj študijskega programa je, da po uspešnem zaključku diplomantke in diplomante usposobi za delo na raziskovalnih in izobraževalnih institucijah ali za samostojno publicistično delo v knjižnicah, uredništvih založniških in medijskih hiš ter drugih kulturnih ustanovah, ki se ukvarjajo s spremljanjem, raziskovanjem in negovanjem svetovne in domače filozofske in splošno humanistične dediščine.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Filozofija se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (Filozofija) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih
predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke iz točke a) izbrani/e glede na:
- povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju 50% točk
- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge 50% točk
Kandidati/tke iz točke b) pa glede na :
- povprečna ocena na dodiplomskem študiju 30% točk
- ocena diplome 30% točk
- ocena diferencialnih izpitov 40% točk
Smeri:
Francistika z romanistiko - enopredmetna smer
Francistika - dvopredmetna smer
Francoščina - dvopredmetna pedagoška smer
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Francistika je poglabljati strokovno, teoretično in praktično znanje francoskega jezika in književnosti, frankofonije ter romanistike nasploh, ob tem pa spodbujati intelektualno rast in samoizobraževanje.
Diplomant poglobi znanja francoskega jezika, ki v Skupnem evropskem referenčnem okviru za poučevanje jezikov ustreza stopnji C1 z elementi C2. Prav tako pridobi poglobljena jezikoslovna, literarnoteoretična in literarnozgodovinska znanja. Diplomant nadgradi pridobljena znanja in kompetence v romanskih jezikih. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo tako uspešno vključevanje v poklicno življenje kot napredovanje v programe tretjestopenjskega študija.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Francistika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (francistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka za romanske jezike in književnosti, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 KT enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 KT skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
a) če je študent/tka zaključil/a študijski program, ki predvideva diplomsko delo in/ali diplomski izpit se upošteva:
• povprečna ocena na prvostopenjskem (oz. dodiplomskem) študiju (70 %)
• ocena diplomskega dela ali diplomskega izpita oziroma povprečna ocena diplomskega dela in diplomskega izpita (30%)
b) če je študent/tka zaključil/a študijski program, ki ne predvideva diplomskega dela in/ali diplomskega izpita, se upošteva povprečna ocena na prvostopenjskem (oz. dodiplomskem) študiju (100 %).
Smeri:
- Enopredmetna smer: Okoljska in fizična geografija – Geografija turizma
- Enopredmetna smer: Okoljska in fizična geografija – Politična geografija
- Enopredmetna smer: Okoljska in fizična geografija – Uporabna geoinformatika
- Enopredmetna smer: Regionalno planiranje in urbano-ruralne študije – Geografija turizma
- Enopredmetna smer: Regionalno planiranje in urbano-ruralne študije – Politična geografija
- Enopredmetna smer: Regionalno planiranje in urbano-ruralne študije – Uporabna geoinformatika
- Geografija – dvopredmetna pedagoška smer
Diplomant magistrskega študijskega programa druge stopnje Geografija pridobi poglobljena ter specifična znanja in veščine iz aplikativne geografije. Zaradi velike heterogenosti aplikativne geografije in povezovanja geografije z drugimi sorodnimi prostorskimi vedami študijski program omogoča veliko izbirnost in specializacijo med naslednjimi področji: varstvo okolja, aplikativna fizična geografija, regionalno in prostorsko planiranje, ruralne študije, urbane študije, politična geografija, geografija turizma in uporabna geoinformatika.
Cilj študijskega programa je, da študenta usposobi za samostojno raziskovalno delo, za sodelovanje pri raziskovalnih projektih in sodelovanje v interdisciplinarnih raziskovalnih skupinah. Po zaključku študija je študent usposobljen za delo pri varstvu okolja, regionalnem in prostorskem planiranju, v turizmu, mednarodnih odnosih in integraciji ter uporabni geoinformatiki.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Geografija se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (geografija) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa v drugostopenjski magistrski študijski program Geografija, se izbor kandidatov/kandidatk opravi na podlagi:
• povprečne ocene na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (60%)
• ocene zaključne seminarske naloge ali diplomske naloge na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (40%).
Če prvostopenjski oz. dodiplomski študijski program ne vsebuje zaključne seminarske naloge ali diplomske naloge, se 100 % upošteva povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju.
Smeri:
Germanistika – enopredmetna smer
Germanistika – dvopredmetna smer
Nemščina –pedagoška enopredmetna smer
Nemščina – pedagoška dvopredmetna smer
Diplomanti in diplomantke magistrskega študijskega programa druge stopnje Germanistika pridobijo vsa jezikovna, literarna in medkulturna znanja in zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu visoko uposobljenih strokovnjakov na tem področju.
Študijski program usposablja za kompleksne, zahtevne, vodilne in ustvarjalne naloge ter potrebe na jezikovnem, besedilnem, kulturnem in medkulturnem področju.
Diplomanti razumejo, govorijo in pišejo standardni nemški jezik na stopnji C2. Jezik razumejo kot medij in rezultat simbolne interakcije, prepoznavajo njegove kognitivne, emocionalne, kreativne, socialne, referenčne in metajezikovne funkcije in ga temu primerno uporabljajo. Obvladujejo sodobne teorije in teoretične modele, jih kritično vrednotijo ter jih z ustreznim znanstvenim instrumentarijem učinkovito uporabljajo. Kritično in kompetentno se odzivajo na strokovna, znanstvena in literarna besedila.
Ob poznavanju jezikovnih, literarnih, kulturnih in družbenih razlik ter podobnosti med slovenskim prostorom ter večsrediščnim nemškim govornim območjem posredujejo med kulturami ter razvijajo komunikacijo med njimi. Izkazujejo visoko socialno-etično refleksijo, zavezanost profesionalni etiki, strokovno kritičnost ter odgovornost pri delu z ljudmi in sodelovanju v skupnosti.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Germanistika (enopredmetna in dvopredmetna, pedagoška enopredmetna in pedagoška dvopredmetna smer) se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (germanistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je zanimanja za vpis več, kot je razpisanih mest in je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani/e glede na povprečno oceno na dodiplomskem študiju.
Smeri:
- Starogrški jezik, književnost in kultura – dvopredmetna smer
- Starogrški jezik, književnost in kultura – dvopredmetna pedagoška smer
- Novogrški jezik, književnost in kultura – dvopredmetna smer
V okviru dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Grški jezik, književnost in kultura študent pridobi poglobljeno znanje o grškem jeziku, kulturi in književnosti. Pridobi splošne kompetence humanističnega intelektualca in specifične strokovne kompetence: suvereno obvladovanje grškega jezika s sposobnostjo branja najzahtevnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine grščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje vseh vidikov grške književnosti in kulture od starega veka do sodobnosti, razumevanje vloge, ki jo imata antična in poznejša grška književnost in filozofija v evropski literaturi ter kulturi.
Z izbiro smeri se študent usmeri v študij stare grščine ali v študij nove grščine. Magistrant pozna metode filološke analize besedil in je posamezna literarna in strokovna dela sposoben interpretirati v zgodovinskem kontekstu, obenem pa pozna tudi sodobne teoretske poglede in metodološke pristope. Usposobljen je za samostojno delo na področju raziskovanja, literarnega prevajanja in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom ter znanje klasičnih jezikov.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Grški jezik, književnost in kultura se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (področje grškega jezika s književnostjo in kulturo ter grške filologije) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa je merilo za izbiro povprečna ocena na prvostopenjskem študiju.
Smeri:
Hispanistika – enopredmetna smer
Hispanistika – dvopredmetna smer
Hispanistika – dvopredmetna pedagoška smer
Študenti magistrskega študijskega programa druge stopnje Hispanistika pridobijo vsa znanja o španskem jeziku in književnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in zmožnosti, kot jih potrebujejo visoko usposobljeni strokovnjaki na tem področju. Ta znanja in zmožnosti znajo uporabljati fleksibilno in kritično v različnih okoliščinah medkulturnega posredovanja v povezavi s področjem svojega študija.
Diplomanti pridobijo naslednja znanja in zmožnosti: poglobljeno poznavanje španskega jezikovnega sistema z možnostjo specializiranega poznavanja posameznih ravni in jezikovnih izhodišč teh znanj; poznavanje osnovnih literarnokritiških izhodišč, kot so potrebna za samostojno preučevanje umetnostnih besedil; poznavanje različnih pristopov in metod jezikovnega in literarnega preučevanja raznih besedil; sposobnost kritične presoje ter uporabe pridobljenih znanj in zmožnosti; sposobnost selektivnega izbora in uporabe metod preučevanja besedil v španskem jeziku; sposobnost interdisciplinarnega povezovanja izbranih študijskih in raziskovalnih vsebin, sposobnost smiselne sinteze zbranih podatkov in ugotovitev, sposobnost predstavitve doseženih rezultatov glede na njihov družbeni pomen.
Študenti svoja znanja in zmožnosti uporabljajo kritično in v povezavi z drugimi področji študija. Za svoje medkulturno posredovanje in druge dejavnosti sprejemajo etično odgovornost. S svojim delom se trudijo prispevati k čim višji ravni kakovostnega medkulturnega sodelovanja in razumevanja. S svojim raziskovalnim delom pa bogatijo znanja na vseh področjih svojega delovanja.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Hispanistika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (španski jezik in književnost) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smer in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani/e po merilih, ki jih predvideva program, v katerega se študent/tka želi vpisati. Na programu Hispanistika bodo kandidati/tke izbrani/e po naslednjih merilih:
povprečna ocena na dodiplomskem oz. prvostopenjskem študiju: 100 %
Smeri:
Italijanski jezik in književnost – dvopredmetna smer
Italijanščina – dvopredmetna pedagoška smer
Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Italijanistika pridobijo vsa znanja o italijanskem jeziku in književnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za znanja in zmožnosti, kot jih potrebujejo usposobljeni strokovnjaki na tem področju.
Ta znanja in zmožnosti znajo uporabljati čim bolj fleksibilno, kritično in ustrezno glede na različne okoliščine medkulturnega posredovanja v zvezi z drugo disciplino oz. področjem svojega študija. Diplomanti pridobijo naslednja znanja in zmožnosti: poglobljeno poznavanje italijanskega jezikovnega sistema, vključno z obvladovanjem osnovnih jezikovnih vsebin v zvezi s tem sistemom, potrebnih za samostojno raziskovanje sodobnega italijanskega jezika; poznavanje temeljnih literarnozgodovinskih in literarnokritiških izhodišč, potrebnih za samostojno raziskovanje književnih besedil; poznavanje temeljnih pristopov in metod raziskovanja italijanskega jezika in književnosti; temeljito poznavanje izbranih vidikov jezikovega stika med italijanščino in slovenščino na zahodni meji in temeljito poznavanje sociolingvistične situacije Slovencev v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji; sposobnost jezikovno posredniškega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir na visoki ravni ...
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Italijanistika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (Italijanski jezik in književnost) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani/e po merilih, ki jih predvidevata programa, v katera se študent/ka želi vpisati. Na programu Italijanistika bodo kandidati/tke izbrani/e po naslednjih merilih:
- povprečna ocena na dodiplomskem oz. prvostopenjskem študiju: 100 %.
Dvopredmetni magistrski študijski program usposablja visoko kvalificirane strokovnjakinje in strokovnjake s področja južne slavistike s specialističnim znanjem iz prevajalstva ali kulturologije. Magistrantke in magistranti so sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v južnoslovanskih jezikih, obenem pa vzpostavljati komunikacijo med pripadniki različnih kultur in jezikov bodisi s kulturološkega bodisi s prevajalskega vidika.
Uspešno absolviran program magistrantkam in magistrantom omogoča lastno razumevanje teoretičnih principov, njihovo vrednotenje in prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se kot strokovnjaki soočajo pri svojem delu. Študijski program zagotavlja tako teoretične kot strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov, hkrati pa študente uvaja tudi v osnove raziskovanja.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni študijski program druge stopnje Južnoslovanski študiji se lahko vpiše, kdor je končal:
1. prvostopenjski dvopredmetni univerzitetni študijski program Južnoslovanski študiji;
2. prvostopenjski univerzitetni študijski program istih disciplin (kroatistika, srbistika, makedonistika ipd.), vrednoten s 180 ECTS;
3. prvostopenjski univerzitetni študijski program istih disciplin (kroatistika, srbistika, makedonistika ipd.), vrednoten z 240 ECTS, pri čemer se lahko kandidatom/kandidatkam glede na opravljene obveznosti prvostopenjskega študija prizna do 60 ECTS;
4. katerikoli drug prvostopenjski univerzitetni študijski program z drugih strokovnih področij, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 ECTS;
5. nebolonjski univerzitetni dodiplomski študijski program Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi, pri čemer se kandidatom/tkam priznajo naslednje opravljene obveznosti:
- Južnoslovanski študiji – Prevajalska smer: Hrvaški in srbski jezik (3 ECTS), Sodobna hrvaška in srbska književnost (3 ECTS), Sodobna makedonska književnost (3 ECTS), Bolgarski jezik (3 ECTS), Prevajanje neumetnostnih besedil (3 ECTS), Mediji in prevajanje (3 ECTS) = skupaj 18 ECTS;
- Južnoslovanski študiji – Kulturološka smer: Hrvaški in srbski jezik (3 ECTS), Sodobna hrvaška in srbska književnost (3 ECTS), Sodobna makedonska književnost (3 ECTS), Bolgarski jezik (3 ECTS), Ustno slovstvo (3 ECTS), Slovenska književnost (3 ECTS) = skupaj 18 ECTS;
6. katerikoli visokošolski strokovni študijski program po starem programu, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 ECTS.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem dodatnih obveznosti oz. diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Diferencialni izpiti se opravljajo iz naslednjih predmetov prvostopenjskega dvopredmetnega univerzitetnega študijskega programa Južnoslovanski študiji:
1. Hrvaški in srbski jezik 1 (4 ECTS)
2. Hrvaška in srbska književnost 1 (4 ECTS)
3. Makedonski jezik 1 (3 ECTS)
4. Južnoslovanske družbe in kulture 1 (5 ECTS)
5. Hrvaški in srbski jezik 2 (4 ECTS)
6. Hrvaška in srbska književnost 2 (4 ECTS)
7. Makedonski jezik 2 (3 ECTS)
8. Hrvaški in srbski jezik 3 (4 ECTS)
9. Hrvaška in srbska književnost 3 (4 ECTS)
10. Makedonski jezik 3 (3 ECTS)
11. Južnoslovanske družbe in kulture 2 (5 ECTS)
12. Hrvaški in srbski jezik 4 (4 ECTS)
13. Hrvaška in srbska književnost 4 (4 ECTS)
14. Makedonski jezik 4 (3 ECTS)
15. Hrvaški in srbski jezik 5 (4 ECTS)
16. Hrvaška in srbska književnost 5 (4 ECTS)
17. Makedonska književnost (4 ECTS)
18. Hrvaški in srbski jezik 6 (3 ECTS)
19. Hrvaška in srbska književnost 6 (3 ECTS)
20. Bolgarski jezik (3 ECTS)
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov/kandidatk upošteva:
- uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena izpitov in vaj) (75 %) in
- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (25 %).
Smeri:
Latinski jezik, književnost in kultura – dvopredmetna smer
Latinski jezik, književnost in kultura – dvopredmetna pedagoška smer
V okviru dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Latinski jezik, književnost in kultura študent pridobi poglobljeno znanje o latinskem jeziku, kulturi in književnosti. Pridobi splošne kompetence humanističnega intelektualca in specifične strokovne kompetence: suvereno obvladovanje latinskega jezika s sposobnostjo branja najzahtevnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine latinščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje vseh vidikov latinske književnosti in kulture od starega veka do sodobnosti, razumevanje vloge, ki jo imata antična in poznejša grška književnost ter filozofija v evropski literaturi in kulturi.
Magistrant pozna metode filološke analize besedil in je posamezna literarna in strokovna dela sposoben interpretirati v zgodovinskem kontekstu, obenem pa pozna tudi sodobne teoretske poglede in metodološke pristope. Usposobljen je za samostojno raziskovanje, literarno prevajanje in delo na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je poglobljeno znanje latinščine nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah. "
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Latinski jezik, književnost in kultura se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (področje latinskega jezika s književnostjo in kulturo ter
latinske filologije) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa je merilo za izbiro povprečna ocena na prvostopenjskem študiju.
Namen magistrskega študijskega programa druge stopnje Muzikologija je študentu posredovati obseg znanj, ki na mednarodni ravni velja kot poglobljeno znanje muzikologije. To sega od metodološko zahtevnejšega raziskovanja glasbe kot zgodovinskega pojava, vpetega v sočasni politični in kulturni položaj, do novejših izsledkov sistematične muzikologije, ki glasbene pojave opazuje s sociološkega, estetskega, psihološkega in drugih vidikov ter poskuša s tem odkrivati univerzalne zakonitosti glasbene umetnosti.
To znanje mu omogoča poglobljeno analizo in vrednotenje glasbenih del, uvrščanje le-teh v njihov zgodovinski kontekst ter zmožnost upoštevanja vpetosti glasbe v družbeno in duhovno okolje časa. Program pa posebno pozornost posveča tudi posredovanju znanj iz etnomuzikologije in vse bolj ekspanzivnih komercialnih glasbenih zvrsti.
Cilj študijskega programa je vzgoja diplomanta, ki bo – s samostojnim in kritičnim presojanjem strokovnih vprašanj ter obvladovanjem tehnik sporočanja in argumentiranja – lahko reševal najzahtevnejša strokovna vprašanja na najširšem polju glasbene kulture, v kulturnih in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, poustvarjanjem in posredovanjem glasbe ter v medijskih hišah. Vključeval pa se bo lahko tudi v raziskovalno delo v muzikologiji.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program druge stopnje Muzikologija se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: muzikologija, glasbena pedagogika, kompozicija, dirigiranje;
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat/tka pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati/tke pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/ kandidatk v primeru omejitve vpisa
– za kandidate/tke pod a): povprečna ocena prvostopenjskega študija (100 %).
– za kandidate/tke pod b): povprečna ocena prvostopenjskega študija (50 %), povprečna ocena predpisanih diferencialnih obveznosti (50 %)
Temeljni cilj dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Pedagogika je študentom zagotoviti razvoj splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca s kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo, s poudarkom na sistematičnem spoznavanju pedagoških ved. Poleg tega program usposablja za obvladovanje znanstvenih paradigem in orientacij, ki so pomembne za razumevanje vzgojnih in izobraževalnih procesov ter povezanosti pedagoških pojavov in procesov ter družbe.
Omogoča obvladovanje praktičnega delovanja in reševanja praktičnih vprašanj pri načrtovanju, organizaciji, izvajanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnih procesov v različnih kontekstih in na različnih stopnjah izobraževanja ter v kulturi. Študente izobražuje za kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri vodenju najzahtevnejših dejavnosti ter pri svetovanju in pomoči udeležencem izobraževanja, še posebej učencem/dijakom in njihovim staršem ter učiteljem pri pouku in pri drugih oblikah dela v šoli, pa tudi pri ustreznih zunajšolskih dejavnostih v različnih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in kulturo.
Omogoča razvijanje načinov razmišljanja in delovanja, ki so značilni za sodobno zasnovano poučevanje in učenje ter uvajanje v sodobno znanstveno mišljenje, znanstvene prakse in identifikacijo s stroko. Študentom zagotavlja razvijanje socialno-etične refleksivnosti, zavezanosti profesionalni etiki ter razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi, pri sodelovanju v skupnosti in delu z informacijami. V povezavi z drugim študijskim programom razširja obseg znanja in usposobljenosti, posebej še za interdisciplinarno raziskovanje in reševanje problemov.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Pedagogika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) prvostopenjski študijski program Pedagogika in andragogika, Psihologija, Razredni pouk, Socialna pedagogika;
b) prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004, s področja družboslovja, humanistike ali predšolske vzgoje, če kandidat/tka dokaže znanje iz naslednjih predmetov v skupnem obsegu 15 ECTS: Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 ECTS), Teorija vzgoje (5 ECTS), Didaktika I (5 ECTS);
c) prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004, z drugih strokovnih področij, če kandidat/tka dokaže znanje iz naslednjih predmetov v skupnem obsegu 35 ECTS: Pedagoška statistika (5 ECTS), Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 ECTS), Didaktika I (5 ECTS), Teorija vzgoje (5 ECTS), Pedagoška sociologija I (5 ECTS), Pedagoška psihologija I (5 ECTS), Šolska pedagogika (5 ECTS).
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Dvopredmetni študijski program Pedagogika je mogoče kombinirati z vsemi dvopredmetnimi in dvopredmetnimi pedagoškimi študijskimi programi z izjemo dvopredmetnega študijskega programa Andragogika.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/tke izbrani glede na povprečno oceno iz vseh študijskih predmetov prvostopenjskega študija.
Temeljni cilji študijskega programa druge stopnje Pedagogika so študentom zagotoviti: razvoj splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca s kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo, s poudarkom na sistematičnem spoznavanju pedagoških ved; uvajanje v široko poznavanje znanstvenih in strokovnih virov ter njihovo spremljanje; obvladovanje znanstvenih paradigem in orientacij, ki so pomembne za razumevanje vzgojnih in izobraževalnih procesov, za razumevanje povezanosti pedagoških pojavov in procesov ter družbe; obvladovanje praktičnega delovanja in reševanja praktičnih problemov pri načrtovanju, organizaciji, izvajanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnih procesov v različnih kontekstih in na različnih stopnjah izobraževanja ter v kulturi; kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri vodenju najzahtevnejših dejavnosti ter pri svetovanju in pomoči udeležencem izobraževanja, še posebej učencem/dijakom in njihovim staršem ter učiteljem pri pouku in v drugih oblikah dela v šoli in pri ustreznih izvenšolskih dejavnostih v različnih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in kulturo; razvijanje načinov razmišljanja in delovanja, ki so značilni za sodobno zasnovano poučevanje in učenje; uvajanje v sodobno znanstveno mišljenje, znanstvene prakse in identifikacijo s stroko; razvijanje socialno-etične refleksivnosti, zavezanosti profesionalni etiki ter razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi, pri sodelovanju v skupnosti in delu z informacijami.
Študijsko leto 2021/2022
V enopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Pedagogika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) prvostopenjski študijski program Pedagogika in andragogika, Psihologija, Razredni pouk, Socialna pedagogika;
b) prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004, s področja družboslovja, humanistike ali predšolske vzgoje, če kandidat/tka dokaže znanje iz naslednjih predmetov v skupnem obsegu 15 ECTS: Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 ECTS), Teorija vzgoje (5 ECTS), Didaktika I (5 ECTS);
c) prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004, z drugih strokovnih področij, če kandidat/tka dokaže znanje iz naslednjih predmetov v skupnem obsegu 40 ECTS: Pedagoška statistika (5 ECTS), Pedagoška psihologija I (5 ECTS), Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 ECTS), Didaktika I (5 ECTS), Teorija vzgoje (5 ECTS), Pedagoška sociologija I (5 ECTS), Primerjalna pedagogika (5 ECTS), Šolska pedagogika (5 ECTS).
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/tke izbrani/e glede na povprečno oceno iz vseh študijskih predmetov prvostopenjskega študija.
Smeri:
Polonistika – dvopredmetna smer
Polonistika – dvopredmetna pedagoška smer
Dvopredmetni magistrski študijski program druge stopnje Polonistika študentom omogoča pridobitev poglobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, ki ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam magistra polonistike, pripravljenega za učiteljski (profesorski) poklic.
Študentje pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni, poglobljeno znanje na področju poljske zgodovine, književnosti in kulture ter predvsem specifično filološko znanje s področja glotodidaktike oz. poučevanja poljščine. Magistranti so sposobni delovati v pedagoškem okolju in sami oblikovati spodbudno učno okolje: snov prilagajajo potrebam učencev ter izbirajo primerno raven pouka in učno gradivo. Smiselno znajo uporabljati pedagoške pristope in znanje ter poznajo specifiko procesov usvajanja tujega jezika.
Program študente usposablja tudi za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe na splošnem humanističnem področju in v širšem medkulturnem prostoru, kjer je treba razumeti naravo kulturnih pojavov in njihovo povezanost z družbo ter povezovati polonistično znanje z drugimi področji.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Polonistika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (polonistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji. Študent/tka lahko izbira samo eno smer programa.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/ke izbrani/e po naslednjih merilih:
- uspeh pri študiju prve stopnje in sicer povprečna ocena 40 %, ocena diplomskega dela ali/in diplomskega izpita 30 %;
- uspeh pri temeljnem jezikoslovnem oziroma književnem predmetu prve stopnje: 30 %.
Smeri:
Magistrski študijski program druge stopnje Prevajanje usposablja visokokvalificirane prevajalce, ki so strokovnjaki za vzpostavljanje komunikacije večinoma med pripadniki različnih kultur in jezikov. Uspešno absolviran program omogoča prevajalcem, da se lahko profesionalno soočijo s trenutnimi zahtevami trga in so sposobni prilagoditve prihodnjim potrebam.
Diplomanti imajo visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; usvojili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in zasebnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni so za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojijo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Študijski program tako prevajalce usposobi za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela.
Obenem študijski program zagotavlja visoke kompetence v teoretičnih prevodoslovnih vsebinah, tako da diplomantom omogoča lastno razumevanje teoretičnih načel in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se kot strokovnjaki prevajalci soočajo pri svojem delu.
Študijsko leto 2021/2022
Na magistrski študij Prevajanja se lahko vpiše:
• vsak kandidat oz. kandidatka z diplomo iz Medjezikovnega posredovanja ustrezne smeri glede na želeno smer magistrskega študija (izbrani jeziki na magistrskem študiju se morajo ujemati z izbranimi jeziki na dodiplomskem študiju);
• kandidat oz. kandidatka z univerzitetno diplomo katerekoli smeri, in sicer tako iz dodiplomskih programov, sestavljenih v skladu z bolonjskimi smernicami, ali tistih, ki so nastali pred reformo visokošolskega študija; kandidat oz. kandidatka mora opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija); glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko prizna ali doda do 60 ECTS.
• diplomanti, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004; kandidat oz. kandidatka mora pred vpisom opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija).
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
- povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %)
- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
- povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz angleškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz angleškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz drugega tujega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz drugega tujega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %).
Smeri:
Primerjalna književnost in literarna teorija – enopredmetna smer
Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetna smer
Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetna pedagoška smer
Magistrski študijski program druge stopnje Primerjalna književnost in literarna teorija študente natančneje seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reševanje teh problemov.
Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo sploh ter problematiki slovenske literature na ozadju evropske oz. svetovne literature, saj je eno izmed osrednjih težišč študija prav proučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega študente vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil.
S programom študenti pridobijo predmetnospecifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Izobražuje jih predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebna literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Konkretno jih usposablja za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko ter vodenje delavnic kreativnega pisanja. Poleg tega jih usposablja tudi za delo v literarni vedi oz. za znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (primerjalna književnost in literarna teorija) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/ kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je število prijavljenih kandidatov/tk večje od števila razpisanih mest, so kandidati/tke izbrani/e na podlagi povprečne ocene na dodiplomskem študiju (brez ocene diplomskega dela ali zaključne seminarske naloge).
Diplomanti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Primerjalno jezikoslovje usvojijo splošne kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v (zgodovinskem) primerjalnem jezikoslovju, in sicer v obsegu, ki je primerljiv z drugostopenjskimi študijskimi programi (indoevropskega) primerjalnega jezikoslovja na večini evropskih univerz.
Sposobni so natančnega in poglobljenega znanstvenega ukvarjanja z jezikovno materijo preko metodologije, ki jim omogoča opis jezikovnih pojavov na sinhroni in tipološki ravni ter razumevanje principov in dinamike njihovega razvoja v danem jezikovnem sistemu skozi čas. Razpolagajo s poglobljenim filološkim ter z zgodovinsko slovnico informiranim in osvetljenim znanjem več jezikov indoevropske jezikovne družine različnih časovnih obdobij in razumevanjem strukturnih lastnosti in razvojnih tendenc indoevropskega prajezika, kar jim vzajemno omogoča uvid v princip raznolikosti posameznih sinhronih jezikovnih specifik.
Usposobljeni so za nadaljnji, znanstveno usmerjeni študij primerjalnega jezikoslovja oz. za opravljanje specifičnih nalog na vseh področjih, ki zahtevajo teoretična jezikoslovna znanja oz. konkretne jezikovne kompetence ter splošno akribijo pri vsakovrstnem, zlasti pa filološkem delu z besedili.
Študijsko leto 2021/2022
V drugostopenjski magistrski dvopredmetni študijski program Primerjalno jezikoslovje se lahko vpiše:
a) kdor je končal »bolonjski« prvostopenjski univerzitetni dvopredmetni študijski program Primerjalno jezikoslovje;
b) kdor je končal katerikoli drug »bolonjski« jezikoslovni univerzitetni študijski program. Pogoj za prehod je opravljen izpit iz starega indoevropskega jezika v obsegu najmanj 10ECTS;
c) kdor je končal katerikoli drug »nebolonjski« ali nejezikoslovni študijski program.
Kandidati/tke opravljajo diferencialne izpite iz temeljnih predmetov v obsegu do 60 ECTS. Vsak primer posebej obravnava Oddelek za primerjalno jezikoslovje, ki določi vrsto in obseg diferencialnih izpitov glede na predhodno znanje, opravljene obveznosti in individualna študijska zanimanja posameznika/ce;
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Vsak primer posebej obravnava Oddelek za primerjalno jezikoslovje, ki določi vrsto in obseg
diferencialnih izpitov, če so ti potrebni.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani/e glede na dosežene točke, izračunane na podlagi povprečne ocene na prvostopenjskem študiju.
Temeljni cilj dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Primerjalno slovansko jezikoslovje je ponuditi širok in raznolik študijski program, ki bo študentom omogočil, da bodo slovanski svet in slovanstvo znotraj njega razumeli kot pomemben del evropskega kulturnega prostora ter ga znali umestiti v evropsko kulturno stvarnost tako iz zgodovinske kot tudi iz sodobne perspektive.
Diplomanti na teoretični ravni usvojijo specifične kompetence iz zgodovinskega in tipološkega primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov ter slovanske filologije in kulturologije nasploh. Na uporabni ravni so slušatelji zmožni znanstvenega jezikoslovja, filološkega ukvarjanja z več slovanskimi jeziki v različnih časovnih obdobjih ter praktične uporabe in aktivne komunikacije v treh sodobnih slovanskih jezikih.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni študijski program druge stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:
a) prvostopenjski dvopredmetni univerzitetni študijski program istih disciplin, vrednoten s 180 ECTS;
b) prvostopenjski dvopredmetni univerzitetni študijski program istih disciplin, ovrednoten z 240 ECTS; pri tem se lahko kandidatom/tkam glede na opravljene obveznosti prvostopenjskega študija prizna do 60 ECTS;
c) katerega koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika), če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 ECTS;
d) katerega koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 ECTS;
e) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika), če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 ECTS;
f) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 ECTS.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Obveznosti določita oba oddelka, ki izvajata program.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani glede na dosežene točke, izračunane na podlagi povprečne ocene na prvostopenjskem študiju.
Moduli:
Cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Psihologija je opremiti študenta s poglobljenim znanjem in veščinami iz temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za samostojno opravljanje poklica psihologa in nadaljevanje študija psihologije na tretji stopnji ter specifična strokovna izpopolnjevanja.
Cilj študijskega programa je, da študent pridobi dodatno teoretično znanje, razumevanje in veščine na področjih, ki jih obravnava že prvostopenjski študij psihologije, izpopolni svoje raziskovalne veščine in se usposobi za uporabo psiholoških diagnostičnih pripomočkov ter izvajanje zahtevnejše psihološke obravnave.
Poleg razvoja splošnih kompetenc, ki psihologu praktiku omogočajo zagotavljanje učinkovitih uslug obravnavancem, je na tej stopnji študija posebej pomemben cilj razvoj predmetnospecifičnih kompetenc, ki so povezane s psihološko vsebino poklicne prakse. Po končanem študiju je diplomant pripravljen za opravljanje samostojne psihološke prakse na katerem koli poklicnem področju. Zna razvijati in uporabljati psihološka načela, znanje, modele in metode na etičen in znanstven način. Njegovo delo temelji na načelih strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku, dobrobiti in učinkovitosti posameznika, skupin, organizacij in družbe.
Študijsko leto 2021/2022
Pogoji za vpis so skladni s členoma 38.a in 38.b Zakona o visokem šolstvu ter 91. členom Statuta Univerze v Ljubljani. V študijski program 2. stopnje Psihologija se lahko vpiše:
1. kdor je končal študijski program prve stopnje s področja psihologije;
2. kdor je končal študijski program prve stopnje z drugega, sorodnega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Sorodna strokovna področja so: socialno delo; pedagogika in andragogika; socialna pedagogika; specialna in rehabilitacijska pedagogika; tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav; biopsihologija. Kandidat/tka dodatne študijske obveznosti lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Kandidat/tka z zaključenim študijskim programom Socialno delo, Pedagogika in andragogika, Socialna pedagogika, Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav mora v celoti opraviti študijske obveznosti pri naslednjih predmetih iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (UL FF): Multivariatne metode (5 KT), Testna teorija (7 KT), Motivacija in emocije (6 KT), Kognitivna psihologija (9 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Psihologija dela (8 KT). Poleg tega mora kandidat/tka s posameznim navedenim zaključenim prvostopenjskim študijskim programom v celoti opraviti še naslednje študijske obveznosti:
• kandidat/tka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialno delo: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Psihologija učenja (7 KT);
• kandidat/tka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Pedagogika in andragogika: Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Konstrukcija socialnega sveta (6 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT);
• kandidat/tka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialna pedagogika: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT);
• kandidat/tka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, grupa, aplikacija (5 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT).
Kandidat/tka z zaključenim prvostopenjskim študijskim programom Biopsihologija z Univerze na Primorskem mora pred vpisom na drugostopenjski študij psihologije na UL FF opraviti naslednje diferencialne obveznosti s prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na UL FF: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Uporabna razvojna psihologija (5 KT), Uvod v socialno psihologijo (3 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, grupa, aplikacija (5 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT), Psihologija učenja (7 KT), Psihologija pouka (8 KT) in Psihologija
dela (8 KT).
3. Kandidat/tka, ki ima zaključen drug prvostopenjski študijski program, lahko kandidira za vpis v študijski program 2. stopnje psihologije, če je njegov/njen program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (UL FF), in če je pred vpisom opravil/a študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat/tka opravljala, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, na predlog sveta Oddelka za psihologijo Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani odloči, ali je program, ki ga je kandidat/tka opravil/a, dovolj soroden prvostopenjskemu programu psihologije in je torej vpis na drugostopenjski program možen ali ne, in v kolikor je vpis možen, določi kandidatu/tki dodatne študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (UL FF), ki jih mora opraviti pred vpisom v magistrski študij.
V skladu z 91. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na drugostopenjski študij psihologije izpolnjuje tudi, kdor je končal prvostopenjsko izobraževanje v tujini. Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča dekan fakultete, skladno s 70. členom Statuta UL.
Vsi kandidati/tke morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo, - spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom, - maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik, - spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom, - diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat/tka opravil/a program v slovenskem jeziku.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je število prijavljenih kandidatov/tk večje od števila razpisanih mest, so kandidati/tke izbrani/e na podlagi povprečne ocene na dodiplomskem študiju. Pri tem se kandidatom/tkam z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov.
Smeri:
Rusistika – dvopredmetna prevajalska smer
Rusistika – dvopredmetna pedagoška smer
Diplomanti dvopredmetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Rusistika pridobijo kompetence za znanstvenoraziskovalno in strokovno delo v javni upravi, gospodarstvu (zunanja trgovina), kulturi in diplomaciji (samostojni referent, strokovni in poslovni tajnik, prevajalec, urednik, lektor, turistični delavec …) oz. za opravljanje poklicev, ki predvidevajo na ustreznem področju široko razgledane strokovnjake.
Diplomanti razumejo, pišejo in govorijo rusko na stopnji C1 Evropskega sveta, kar ustreza 4. certifikacijski stopnji Ruskega državnega izobraževalnega standarda. Jezik razumejo v njegovi strukturni, zgodovinski, socialni in kulturni razsežnosti ter obvladujejo sodobne teorije in teoretične modele, jih kritično vrednotijo in učinkovito uporabljajo. Sposobni so umestiti posamezna literarna besedila v širši zgodovinski, socialni in kulturni prostor. Prepoznavajo ruske jezikovne, literarne, kulturne in družbene posebnosti ter jih primerjajo s posebnostmi slovenskega jezika, literature in kulture. Ob poznavanju ter upoštevanju razlik in podobnosti med slovenskim in ruskim govornim območjem so sposobni medjezikovnega in medkulturnega posredovanja iz rusko govorečega okolja v slovensko in obratno.
Program usposablja visokokvalificirane strokovnjake rusistike s specialističnimi znanji iz kulturologije oz. prevajalstva.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Rusistika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (rusistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oz. smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Študent/tka lahko izbira samo eno smer programa.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je zanimanja za vpis več, kot je razpisanih mest, in je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani glede na prednostno lestvico, sestavljeno po naslednjih kriterijih:
- povprečna ocena na dodiplomskem študiju: 50 % in
- povprečna ocena iz rusističnih jezikoslovnih in literarnih predmetov dodiplomskega študija: 50 %.
Smeri:
Slovakistika - dvopredmetna smer
Slovakistika - dvopredmetna pedagoška smer
Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Slovakistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu diplomanta slovakistike.
Program omogoča nadgradnjo prvostopenjskega programa Slovakistika kot temeljnega izhodišča pridobljenih zmožnosti ter usposablja za kompleksne, zahtevne, vodilne in ustvarjalne naloge ter potrebe na jezikovnem, besedilnem, kulturnem in medkulturnem področju.
Študijski program omogoča diplomantom teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih vprašanj ter uvaja diplomante v samostojno raziskovanje. Diplomanti razumejo, govorijo in pišejo standardni slovaški jezik na stopnji C2. Jezik razumejo kot medij in rezultat simbolne interakcije, prepoznavajo njegove kognitivne, emocionalne, kreativne, socialne, referenčne in metajezikovne vloge in ga temu primerno uporabljajo. Obvladajo sodobne teorije in teoretične modele, jih kritično vrednotijo ter jih z ustreznim znanstvenim instrumentarijem učinkovito uporabljajo. Kritično in kompetentno se odzivajo na strokovna, znanstvena in literarna besedila. Svoje strokovno in splošno znanje ubesedujejo v ustrezni jezikovni obliki; ob upoštevanju različnih družbenih okoliščin so sposobni jezikovne diferenciacije tako pri ustnem kot pri pisnem komuniciranju. Prepoznavajo posebnosti slovaškega jezika, slovaške književnosti, kulture in zgodovine ter jih primerjajo s posebnostmi slovenskega jezika, književnosti, kulture in zgodovine. Sposobni so diferenciranega razumevanja in posredovanja jezikovnih, literarnih, kulturnih in zgodovinskih pojavov, procesov in (dis)kontinuitet v diahronični in sinhronični perspektivi. Ob poznavanju jezikovnih, literarnih, kulturnih in družbenih razlik in podobnosti med slovenskim in slovaškim ter srednjeevropskim območjem posredujejo med kulturami ter razvijajo komunikacijo med njimi.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Slovakistika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (slovakistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oz. smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je zanimanja za vpis več, kot je razpisanih mest, in je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani glede na prednostno lestvico, sestavljeno po naslednjih kriterijih:
a) povprečna ocena izpitov in vaj (brez diplome) (75%)
b) ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (25%).
Smeri:
Slovenistika – enopredmetna jezikoslovna smer
Slovenistika – enopredmetna literarno-kulturološka smer
Slovenistika – enopredmetna pedagoška jezikoslovna smer
Slovenistika – enopredmetna pedagoška literarna smer
Slovenistika – dvopredmetna smer
Slovenistika – dvopredmetna pedagoška smer
Temeljni cilji magistrskega študijskega programa druge stopnje Slovenistika so poglabljanje znanja o različnih jezikoslovnih in literarnovednih teorijah ter metodah raziskovanja, uporaba pridobljenega znanja, strokovne literature in sodobnih informacijsko-komunikacijskih virov pri znanstveni analizi in opisu ter argumentiranem kritičnem vrednotenju najkompleksnejših sodobnih ali starejših besedil različnih vrst in zvrsti. V okviru študijskega programa so posameznice in posamezniki sposobni reflektirati sočasna in pretekla strokovna spoznanja o jeziku in literaturi ter se do njih argumentirano opredeliti.
Tovrstna strokovna usposobljenost in s tem povezana strokovna znanja lahko posameznice in posamezniki učinkovito izrazijo v govorjenem/zapisanem publicističnem, poljudnoznanstvenem ali znanstvenem besedilu ter tako dejavno sooblikujejo literarno in širše kulturno dogajanje, jezikovno politiko in načrtovanje ter pozitiven odnos širše javnosti do jezika, literature in kulture.
Posameznice in posamezniki so po končanem programu usposobljeni za sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in vodenju raziskav, povezanih s slovenskim jezikom, literaturo ali kulturo, ter samostojno, samoiniciativno, inovativno reševanje problemov s teh področij. Usposobljeni so za prevzemanje najzahtevnejših nalog v raziskovalni dejavnosti, založništvu, tiskanih in elektronskih medijih ter kulturnih ustanovah. Študijski program jih usposablja tudi za samostojno in ustvarjalno načrtovanje nalog v protokolu, državni upravi in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s predstavitvijo in promocijo slovenskega jezika in literature doma ali na mednarodnem področju, v oglaševalski in turistični dejavnosti.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Slovenistika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (slovenistika) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Kandidati, izbrani glede na dosežene točke, izračunane na podlagi:
• povprečne ocene na prvostopenjskem ali dodiplomskem študiju (65 %),
• ocene zaključne seminarske naloge na prvi stopnji ali diplomskega dela (35 %).
Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Sociologija je naravnan na specialna znanja, ki so potrebna za opravljanje pedagoškega poklica. Študenti pedagoškega študijskega programa Sociologija v dveh letih študija osvojijo znanja, ki so potrebna za poučevanje sociologije in/ ali družboslovja na gimnazijah in v drugih srednjih in osnovnih šolah, ter znanja, potrebna za delo z mladino ter za delo v šolstvu nasploh.
Diplomanti programa lahko učinkovito delujejo v srednjem, pa tudi osnovnem šolstvu, na ljudskih univerzah in drugih oblikah vseživljenjskega izobraževanja, saj pridobijo celovita znanja za delo tako z mladostniki kot z odraslimi osebami. Program omogoča poznavanje in razumevanje družbenih in zgodovinskih procesov v modernosti in sodobnosti, poznavanje različnih oblik skupnosti in različnih vrst družbenih vezi, delovanja posameznih družbenih (pod) sistemov, še posebej šolskega sistema ter poznavanje in prepoznavanje različnih mehanizmov družbenega razlikovanja in neenakosti, še posebej v šolskem družbenem okolju, ter poznavanje strategij ravnanja z družbenim razlikovanjem v šoli.
Poleg tega omogoča tudi poznavanje in razumevanje potreb in interesov posameznika, še posebej mladostnika, poznavanje načinov kritičnega prepoznavanja medijskih sporočil, poznavanje ter obvladovanje metodike in didaktike poučevanja sociologije in družboslovja, usposobljenost za motiviranje dijakov za sociologijo ter usposobljenost za organiziranje in izvajanje pouka sociologije in drugih sorodnih predmetov s sodobnimi metodami poučevanja.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski dvopredmetni pedagoški študijski program Sociologija se lahko vpiše, kdor je končal:
- študijski program prve stopnje s področja Sociologije kulture ali Sociologije;
- študijski program prve stopnje z drugih področij družboslovja in humanistke, če je kandidat/kandidatka pred vpisom opravil/-a študijske obveznosti, ki so bistvene za dvopredmetni pedagoški študij Sociologije na drugi stopnji. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo 10 do 60 kreditnih točk. Kandidatu/kandidatki se obveznosti določijo iz naslednjih predmetov: Uvod v sociologijo I, Uvod v sociologijo II, Uvod v sociologijo kulture I in Uvod v sociologijo kulture II.
Kandidat/kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski dvopredmetni pedagoški študijski program Sociologija. Za določitev obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, je pristojen Kolegij predstojnika oddelka. Vsaka vloga se obravnava individualno, individualno se določi tudi obseg dodatnih študijskih obveznosti. - enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa v drugostopenjski dvopredmetni študijski program Sociologija se izbor kandidatov/kandidatk opravi na podlagi:
- povprečne ocene na prvostopenjskem študiju (60 %)
- ocene diplomskega dela na prvi stopnji (40 %).
Kandidati, katerih študijski program 1. stopnje ne predvideva diplomskega dela, bodo v 100 % izbrani na podlagi povprečne ocene na prvostopenjskem študiju.
Smeri:
Sociologija kulture – enopredmetna smer
Sociologija kulture – dvopredmetna smer
Magistrski študijski program druge stopnje Sociologija kulture je namenjen širokemu družboslovno-humanističnemu in teoretsko izostrenemu študiju kulture, ki temelji na poglabljanju izbranega področja študijev spola, medijskih in kulturnih študijev, religijskih študijev ali globalizacijskih študijev kot enoletnega programa.
Študenti po končanem študiju v obeh primerih pridobijo znanja, ki jih usposabljajo za samostojno vodenje, organiziranje, analiziranje in raziskovanje sodobnih kulturnih in družbenih pojavov. Zaposlitvene možnosti, ki predvidevajo bodisi izstop iz programa bodisi nadaljevanje na tretji stopnji, so v programu povezane s pridobivanjem nadgradnje temeljnih teoretskih, metodoloških in epistemoloških osnov oziroma konkretnih veščin praktičnega apliciranja znanj in analitskih pristopov.
Poseben poudarek je v programu namenjen interdisciplinarnosti v raziskovanje in razvijanju praktičnih izpeljav kulturne analize za potrebe širokega spektra kulturnih organizacij, zavodov, medijskih in založniških hiš, svetovalnih služb in agencij, javnih ustanov in nevladnih organizacij. Študenti so po končanem študiju sposobni samostojnega udejstvovanja kot publicisti, kulturni animatorji, organizatorji festivalov in drugih kulturnih prireditev; vključitve v nacionalne in evropske ter širše mednarodne ustanove, svetovalne organe in službe, ki zahtevajo samostojnost in suverenost pri vodenju in organiziranju dela.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Sociologija kulture se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (Sociologija kulture, Sociologija) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh. Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa v magistrski študijski program 2. stopnje Sociologija kulture, se izbor kandidatov/kandidatk opravi na podlagi:
- povprečne ocene na prvostopenjskem študiju (60 %)
- ocene diplomskega dela na prvi stopnji (40 %).
Kandidati/tke, katerih študijski program 1. stopnje ne predvideva diplomskega dela, bodo v 100 % izbrani na podlagi povprečne ocene na prvostopenjskem študiju.
Smeri:
Splošno jezikoslovje – enopredmetna smer
Splošno jezikoslovje – dvopredmetna smer
Študenti magistrskega študijskega programa druge stopnje Splošno jezikoslovje usvojijo kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splošnih ter posebnih vprašanj teoretičnega in uporabnega jezikoslovja.
Na teoretični ravni naj bi bili seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujočimi jezikoslovnimi šolami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji. Na uporabni ravni naj bi bili slušatelji zmožni zavzemati stališče do vprašanj jezikovne politike večinske in manjšinskih jezikovnih skupnosti in do vprašanj naših manjšin na tujem; zmožni naj bi bili razumeti razmerja in probleme, ki se pojavljajo v odnosu človek – jezik, ter morebitne konfliktne položaje odpravljati oziroma gladiti.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Splošno jezikoslovje se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (splošno jezikoslovje) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh. Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
• povprečne ocene na dodiplomskem študiju (35%),
• ocene diplomskega izpita oziroma diplomske naloge (35%),
• povprečne ocene pri predmetih iz jezikoslovnih, matematičnih ter družboslovnih predmetnih področij dodiplomskega študija (30%).
Če program ne vsebuje diplomskega izpita oz. diplomske naloge, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
• povprečne ocene na dodiplomskem študiju (60%),
• povprečne ocene pri predmetih iz jezikoslovnih, matematičnih ter družboslovnih predmetnih področij dodiplomskega študija (40%).
Smeri:
Magistrski študijski program druge stopnje Tolmačenje usposablja visokokvalificirane tolmače, ki bodo strokovnjaki za vzpostavljanje komunikacije večinoma med pripadniki različnih kultur in jezikov.
Uspešno absolviran program omogoča tolmačem, da se lahko profesionalno soočijo s trenutnimi zahtevami trga in so sposobni prilagoditve prihodnjim potrebam. Tolmači tako iz pisne, govorne ali multimedijske predloge lahko izdelajo govorno ali multimedijsko besedilo, ki v ciljnem jeziku (slovenščini in dveh tujih jezikih) oz. kulturi izpolnjuje določen cilj. Z uporabo ustreznih tehnik so sposobni konsekutivno in simultano tolmačiti poslovna, strokovna in politična besedila. Usposobljeni so za samostojno delo in za delo v skupini, ki ga opravljajo deontološko korektno in v skladu s profesionalno prakso na državni in mednarodni ravni.
Študijski program zagotavlja tudi visoke kompetence iz vsebin teorije prevajanja in tolmačenja, tako da diplomantom omogoča lastno razumevanje teoretičnih načel in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo in identifikacijo ter reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki tolmači soočali pri svojem delu. Program izobražuje teoretično visoko usposobljene diplomante in s tem omogoča nadaljevanje študija na doktorski stopnji.
Študijsko leto 2021/2022
Na magistrski študij Tolmačenja se lahko vpiše
a) vsak kandidat oz. kandidatka z diplomo prve stopnje Medjezikovnega posredovanja ustrezne smeri glede na želeno smer magistrskega študija (izbrani jeziki na magistrskem študiju se morajo ujemati z izbranimi jeziki na dodiplomskem študiju); pogoj za vpis je uspešno opravljen preizkus tolmaških sposobnosti;
b) kandidat oz. kandidatka z diplomo prve stopnje z drugega strokovnega področja: ti kandidati oz. kandidatke morajo opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija) in preizkus tolmaških sposobnosti; glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko določijo dodatne obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 ECTS;
c) kandidat oz. kandidatka, ki je končal oz. končala visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij: ti kandidati oz. kandidatke morajo opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija) in preizkus tolmaških sposobnosti; glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko določijo dodatne obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 ECTS; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Kolegij predstojnika Oddelka za prevajalstvo FF UL.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
za kandidate oz. kandidatke, ki so opravili preizkus tolmaških sposobnosti (brez pozitivno opravljenega izpita tolmaških sposobnosti vpis na program tolmačenje ni mogoč):
- povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %)
- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
- povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz prvega tujega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz prvega tujega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz drugega tujega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz drugega tujega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
Razpisani jeziki so angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina in hrvaščina. Študijska smer se razpiše le v primeru, da so prijavljeni vsaj 3 kandidati/tke za posamezni jezik.
Smeri:
Umetnostna zgodovina – enopredmetna smer
Umetnostna zgodovina – dvopredmetna smer
Umetnostna zgodovina – dvopredmetna pedagoška smer
Cilj magistrskega študijskega programa Umetnostna zgodovina je usposobiti študente za samostojno raziskovanje umetnostnozgodovinskih vprašanj, samostojno delo v muzejskih ustanovah, likovnih galerijah in drugih kulturnih ustanovah ter za samostojno delo v zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine ter podobnih ustanovah, ki se ukvarjajo s spremljanjem, razvijanjem, propagiranjem, raziskovanjem in varovanjem umetnostnih oz. kulturnih spomenikov.
V okviru študijskega programa študenti poglabljajo svoje znanje o umetnostnozgodovinskih metodah in teorijah. Veščine, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo, razvijajo s kritičnim branjem in uporabo virov ter strokovne literature ter z neposrednim pristopom do umetnostnih spomenikov v zbirkah.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski študijski program Umetnostna zgodovina se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (umetnostna zgodovina) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh. Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani glede na dosežene točke, izračunane na podlagi:
a) če program dodiplomskega študija ni vseboval diplomskega/zaključnega dela:
• povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (100 %)
b) če program dodiplomskega študija vsebuje diplomsko/zaključno delo:
• ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (50 %)
• povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (50 %).
Smeri:
Cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Zgodovina je, da študenta usposobi za raziskovanje samostojnih zgodovinskih vprašanj, samostojno delo v arhivih, muzejih, raziskovalnih in drugih kulturnih ustanovah, ki se ukvarjajo z raziskovanjem preteklosti ali varovanjem zgodovinske dediščine.
Študenti poglobijo svoje zgodovinsko znanje, poznajo in uporabljajo teoretske nastavke zgodovinske znanosti in njenih metodoloških prijemov, pridobijo specialistično znanje o politični, socialni, gospodarski in kulturni zgodovini Slovenije, jugovzhodnega evropskega prostora, Evrope in sveta. S kritičnim, problemskim in interdisciplinarnim branjem arhivskih in drugih virov ter strokovne literature razvijajo veščine, potrebne za samostojno, izvirno in splošno inovativno znanstvenoraziskovalno delo v zgodovinski znanosti.
Študijsko leto 2021/2022
V drugostopenjski študijski program Zgodovina se lahko vpiše, kdor je končal:
a) enopredmetni ali dvopredmetni prvostopenjski študijski program zgodovina;
b) dodiplomski študij humanistične usmeritve (prvo stopnjo, 180 ECTS): morajo dodatno pridobiti še 20 ECTS enopredmetne dodiplomske stopnje: Struktura in razvoj zgodovinske znanosti (5 ECTS), Teorija zgodovine (5 ECTS) in dva predmeta po 5 ECTS, ki ju glede na izbrano smer kandidata/tke predpiše Oddelek za zgodovino individualno vsakemu kandidatu/tki;
c) dodiplomski študij družboslovne usmeritve (prvo stopnjo, 180 ECTS): morajo pridobiti še 30 ECTS enopredmetne dodiplomske stopnje: Struktura in razvoj zgodovinske znanosti (5 ECTS), Teorija zgodovine (5 ECTS) in štiri predmete po 5 ECTS, ki jih glede na izbrano smer kandidata/tke predpiše Oddelek za zgodovino individualno vsakemu kandidatu/tki;
d) dodiplomski študij tehnične in naravoslovne usmeritve (prvo stopnjo, 180 ECTS); mora pridobiti še 60 ECTS enopredmetne dodiplomske stopnje: Struktura in razvoj zgodovinske znanosti (5 ECTS), Teorija zgodovine (5 ECTS) in deset predmetov po 5 ECTS, ki jih glede na izbrano smer kandidata/tke predpiše Oddelek za zgodovino individualno vsakemu kandidatu/tki;
e) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnih področij humanistične ali družboslovne smeri. Oddelek za zgodovino lahko na osnovi individualne obravnave prizna posamezne predmete predvsem kot izbirne predmete.
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati/tke, ki so končali/e enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do e) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate/tke, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
a) če je kandidat/tka zaključil/a študijski program, ki predvideva diplomsko delo in/ali diplomski izpit, se upošteva povprečna ocena (70 %) in ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (30 %) na prvostopenjskem študiju;
b) če je kandidat/tka zaključil/a študijski program, ki ne predvideva diplomskega dela in/ali diplomskega izpita, se upošteva povprečna ocena na prvostopenjskem študiju (100 %).
Smeri:
Zgodovina – enopredmetna pedagoška smer
Zgodovina – dvopredmetna pedagoška smer
Temeljni cilj pedagoškega magistrskega študijskega programa druge stopnje Zgodovina je, da študente usposobi za opravljanje določenih oblik raziskovalnega, publicističnega, arhivskega in muzejskega dela v okviru različnih del v stroki in različnih sorodnih del v humanistiki in družboslovju, še posebej pa jih usposobi za opravljanje poklica učitelja zgodovine v osnovnih in srednjih šolah ter drugih izobraževalnih ustanovah.
V okviru študijskega programa študentje poglabljajo svoje strokovno zgodovinsko znanje in znanje didaktike zgodovine. Uporabljajo teoretske nastavke zgodovinske znanosti in njenih metodoloških prijemov, pridobivajo specialistično znanje o politični, socialni, gospodarski in kulturni zgodovini Slovenije, jugovzhodnega evropskega prostora, Evrope in sveta. Usposobijo se za samostojno načrtovanje in vodenje pouka zgodovine v osnovnih in srednjih šolah ter za pripravo in oblikovanje didaktičnega gradiva za pouk zgodovine. Navajajo se na samorefleksijo, samovrednotenje in samoocenjevanje vseživljenjskega izobraževanja ter se usposobijo za samostojno pedagoško raziskovalno delo.
Študijsko leto 2021/2022
Na drugostopenjski magistrski pedagoški študijski program Zgodovina se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z istega strokovnega področja (Zgodovina) ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi predstojnik oddelka, ki izvaja program oziroma smer in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega pedagoškega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih pedagoških programih oziroma smereh.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Kandidati in kandidatke bodo izbrani po naslednjih merilih:
- če je kandidat/tka zaključil/a študijski program, ki predvideva diplomsko delo in/ali diplomski izpit, se upošteva povprečna ocena (70 %) in ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (30 %) na prvostopenjskem študiju;
- če je kandidat/tka zaključil/a študijski program, ki ne predvideva diplomskega dela in/ali diplomskega izpita, se upošteva povprečna ocena na prvostopenjskem študiju (100 %).
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
- Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
- Univerza na Dunaju, Avstrija
- Univerza Komenski v Bratislavi, Slovaška
- Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti, Madžarska
- Univerza v Zagrabu, Hrvaška
Pridobljen strokovni naslov: magister oz. magistrica kognitivne znanosti (okrajšava: mag. kog. zn.). Skupno diplomo podeli Univerza v Ljubljani v imenu vseh sodelujočih (degree-awarding) partnerskih univerz.
Kognitivna znanost:
Kognitivna znanost se z interdisciplinarnega vidika ukvarja z raziskovanjem in razumevanjem duševnosti. Specifično, raziskuje kognitivne pojave kot so percepcija, mišljenje, reševanje problemov, odločanje, učenje, čustva, zavest. Kognitivna znanost je interdisciplinarni projekt, ki združuje različna znanstvena področja, filozofijo in tehnologijo. Njene temeljne konstitutivne discipline so nevroznanost, psihologija, antropologija, umetna inteligenca, biologija, lingvistika, filozofija in edukacijske vede.
Temeljni cilji programa:
Cilj skupnega interdisciplinarnega študijskega programa druge stopnje Kognitivna znanost je izšolati a) raziskovalce na področju kognitivne znanosti kot samostojne vede, b) strokovnjake, sposobne povezovalnega dela pri interdisciplinarnih projektih in c) strokovnjake, ki so sposobni sintetizirati dognanja kognitivne znanosti ter jih aplicirati na specifičnih področjih (npr. pri spodbujanju procesov pridobivanja in kreiranja znanja, pri poučevanju, pri izdelavi programske opreme za strojno učenje in odločanje ipd.). Za dosego navedenih ciljev morajo študenti pridobiti konceptualno razumevanje konstitutivnih ved, ustrezne raziskovalne veščine, predvsem pa veščino kolaborativnega dela v disciplinarno raznolikih skupinah.
Struktura programa:
Celoten program sestavljajo trije sklopi: konstitutivne discipline, »orodja« in integrativno jedro. V okviru prvih dveh sklopov se študenti seznanijo s konstitutivnimi disciplinami kognitivne znanosti in ustreznimi metodami. Namen prvih dveh sklopov je uravnovesiti poznavanje temeljnih disciplin kognitivne znanosti (glede na interes in predhodno izobrazbo lahko študenti izbirajo med: filozofijo, nevroznanostjo, kognitivno psihologijo, jezikoslovjem in umetno inteligenco). Temelj študija predstavlja integrativno jedro, kjer se študenti seznanijo s koncepti kognitivne znanosti kot interdisciplinarnega projekta. Na višjih stopnjah se študenti seznanijo s aktualnimi spoznanji in problemi raziskovanja človeške kognicije. Bistven del tega sklopa je pridobivanje veščine interdisciplinarnega skupinskega projektnega dela.
Ker gre za skupni študijski program, morajo študenti vsaj en semester (30 ECTS) opraviti na eni od partnerskih univerz. Mobilnost je načrtovana za tretji semester študija, ki je tematsko orientiran: študenti si izberejo temo s področja kognitivne znanosti, ki jo raziskujejo z interdisciplinarne perspektive. Glede na svoje zanimanje si za semester mobilnosti izberejo univerzo, članico mednarodnega konzorcija, ki omogoča najbolj kvaliteten študij in projektno delo s področja izbrane teme. Študenti lahko ostanejo na tuji univerzi tudi dva semestra v primeru, da izbrana institucija nudi primernejše možnosti za pripravo magistrskega dela in z njim povezanim raziskovalnim delom.
VEČ...
Mednarodna spletna stran programa
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Kognitivna znanost se lahko vpiše, kdor je končal:
- študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po prejšnjih predpisih v RS ali tujini.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- uspeh na izbirnem izpitu (50 %),
- povprečno oceno na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študijskem programu (50 %).
Način izvedbe izbirnega izpita določi programski svet študija Kognitivna znanost. Potek izpita, kriteriji ocenjevanja in literatura se objavijo na spletni strani fakultete koordinatorke najkasneje dva meseca pred zaključkom prijavnega roka.
Povprečna ocena se izračuna kot povprečje vseh ocen predmetov iz predmetnika prvostopenjskega oz. dodiplomskega študijskega programa (kot predmet se štejejo tudi diploma, diplomski izpit, zaključno delo itd.).
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija
- Univerza v Maynoothu, Maynooth, Irska
- Avtonomna univerza v Barceloni, Barcelona, Španija
- Univerza Lumière Lyon II, Lyon, Francija
- Univerza v Bernu, Bern, Švica
- Univerza Adama Mickiewicza Poznanj, Poznanj, Poljska
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica socialne in kulturne antropologije (okrajšava: mag. soc. in kult. antrop.).
Temeljni cilji programa:
Temeljni cilj skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje Kreol - Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi je posredovanje nadstandardnih znanj z razvejanega področja socialne in kulturne antropologije ter etnologije. Glavna primerjalna prednost skupnega študijskega programa je v sinergičnem združevanju znanj profesorjev in sodelavcev sedmih oddelkov, ki bistveno presega znanje kateregakoli med njimi. Izbirni predmeti na partnerskih oddelkih se komplementarno dopolnjujejo (delno regionalno, delno tematsko), saj izhajajo iz dokaj različnega zgodovinskega razvoja posameznih oddelkov. Posamezni študent lahko z izbiro modulov, predavanj in mentorjev tako dobi presežek, ki ga ob študiju v eni državi sicer ne bi mogel dobiti.
Struktura programa:
Študijski program omogoča študij na najmanj dveh partnerskih institucijah. Znotraj skupnega študijskega programa se lahko kroženje študentov izvede na več načinov. Najmanjši obseg mobilnosti, ki ga zahteva program, sta dva semestra opravljenih obveznosti na vsaj eni od partnerskih institucij. Pri tem sta dve možnosti za mobilnost študentov: opravljanje študijskih obveznosti v tujini v drugem in tretjem ali tretjem in četrtem semestru. Vsak študent opravi prvi semester na matični ustanovi.
Študijsko leto 2021/2022
a) Pogoj za vključitev v program Kreol je uspešno dokončana prva stopnja študija humanistične ali družboslovne usmeritve (180 kreditnih točk po ECTS).
b) Študenti/tke, ki so končali/e prvo stopnjo kateregakoli od študijev tehnične ali naravoslovne usmeritve, morajo dodatno pridobiti še 28 ECTS temeljnega modula s prve stopnje programa Etnologija in kulturna antropologija:
- Metodologija etnologije in kulturne antropologije (6 kreditnih točk po ECTS);
- Antropološke teorije (5 kreditnih točk po ECTS);
- Etnografsko raziskovanje (6 kreditnih točk po ECTS);
- Teorije kulture, načini življenja in identitete (3 kreditnih točk po ECTS);
- Etnologija Evrope (3 kreditnih točk po ECTS);
- Etnologija Afrike, Etnologija Amerik, Etnologija Azije ali Etnologija Avstralije in Oceanije (študent/tka izbere enega izmed njih; vsak od naštetih je vreden 5 kreditnih točk po ECTS).
c) Študenti/tke, ki so končali/e nebolonjski štiriletni univerzitetni program Etnologija in kulturna antropologija, se lahko vpišejo v program druge stopnje Kreol. Pri tem se jim lahko priznajo opravljene študijske obveznosti druge stopnje v obsegu do 60 ECTS.
d) Študenti/tke, ki so končali/e nebolonjski štiriletni univerzitetni program humanistične ali družboslovne usmeritve, se lahko vpišejo v program druge stopnje Kreol. Pri tem se jim lahko priznajo opravljene študijske obveznosti druge stopnje v obsegu do 30 ECTS.
e) Študenti/tke, ki so končali/e druge univerzitetne nebolonjske programe ali katerega od visokošolskih strokovnih študijskih programov, morajo za vpis na program Kreol opraviti enake obveznosti, ki so zgoraj navedene za študente in študentke, ki so končali/e prvo stopnjo kateregakoli od študijev tehnične ali naravoslovne usmeritve.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Pri prijavi morajo kandidati in kandidatke oddati:
1. življenjepis,
2. dokazilo o opravljenem predhodnem študiju,
3. dokazilo o znanju angleškega jezika,
. priporočilno pismo mentorja s predhodnega študijskega programa,
5. okvirni študijski načrt in
6. spremni dopis z navedenimi motivi za študij (kratek opis interesnih področij, želene opcije za mobilnost – navedeni dve alternativni partnerski instituciji, ime načrtovanih mentorjev na domači in na partnerski univerzi).
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Ob omejitvi vpisa je merilo za izbiro študijska uspešnost na prvostopenjskem (oziroma dodiplomskem študiju). Pri tem se upošteva povprečna ocena in ocena diplomskega dela. Kandidate in kandidatke za študij izberejo na vsaki od partnerskih institucij programa Kreol (v Sloveniji je to Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Končna odločitev o izboru je prepuščena konzorciju programa Kreol.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- L'Institut national des langues et civilisations orientales, Pariz, Francija
- L'Institut superieur d'Interpretation et de Traduction, Pariz, Francija
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica prevajanja (okrajšava: mag. prev.).
Temeljni cilji programa:
Temeljne jezikovne in kulturne kompetence bodo nadgrajene s prevodoslovnimi in prevodnimi. Prevajalci bodo tako iz pisne, govorne ali multimedialne predloge lahko izdelali pisni, govorni ali multimedialni tekst, ki v ciljnem jeziku (slovenščini, angleščini in francoščini) oz. kulturi izpolnjuje določen cilj. Diplomanti bodo imeli visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz angleščine in francoščine; usvojili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni bodo za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojili bodo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Skupni študijski program bo tako prevajalce usposobil za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela. Obenem bo program zagotavljal visoke kompetence s področja teoretičnih prevodoslovnih vsebin tako, da bo diplomantom omogočal lastno razumevanje teoretičnih principov in njihovo vrednotene ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki prevajalci soočali pri svojem delu.
Struktura programa:
Bistveni element skupnega študijskega programa je, da morajo študenti vsaj en semester študirati v tujini na partnerskih univerzah in tam opraviti obveznosti v obsegu vsaj 30 ECTS. Diplomantom bo avtomatično priznan študijski program in strokovni naslov v obeh državah partnerskih univerz.
Študijsko leto 2021/2022
Na skupni magistrski študij Prevajanja (slovenščina – angleščina – francoščina) se lahko vpiše
) vsak kandidat oz. kandidatka z diplomo iz Prevajalstva smer slovenščina-angleščinafrancoščina (UL FF);
b) kandidat oz. kandidatka z univerzitetno diplomo katerekoli smeri, in sicer tako iz dodiplomskih programov, sestavljenih v skladu z bolonjskimi smernicami, ali tistih, ki so nastali pred reformo visokošolskega študija; kandidat oz. kandidatka mora opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine, angleščine in francoščine; glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko prizna ali doda do 60 ECTS.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
- povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %) - ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
- povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz angleškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz angleškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz francoskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz francoskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- University of Graz, Department of Translation Studies, Gradec, Avstrija
Pridobljen strokovni naslov je: magister oz. magistrica prevajanja (okrajšava: mag. prev.).
Temeljni cilji programa:
Temeljne jezikovne in kulturne kompetence bodo nadgrajene s prevodoslovnimi in prevodnimi. Preva-jalci bodo tako iz pisne, govorne ali multimedialne predloge lahko izdelali pisni, govorni ali multime-dialni tekst, ki v ciljnem jeziku (slovenščini, angleščini in nemščini) oz. kulturi izpolnjuje določen cilj. Diplomanti bodo imeli visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektron-ski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; usvo-jili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni bodo za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojili bodo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Skupni študijski program bo tako prevajalce usposobil za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela. Obenem bo program zagotavljal visoke kompetence s področja teoretičnih prevodoslovnih vsebin tako, da bo diplomantom omogočal lastno razumevanje teoretičnih principov in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki prevajalci soočali pri svojem delu.
Struktura programa:
Bistveni element skupnega študijskega programa je, da morajo študentje in študentke vsaj en semester študirati na partnerski univerzi in tam opraviti obveznosti v obsegu 30 ECTS. Na Univerzi v Gradcu bodo študentje prišli v neposreden stik z avstrijsko kulturo in nemškim jezikom ter pridobili dodatne kompetence s področja prevajanja.
Študijsko leto 2021/2022
Na skupni magistrski študij Prevajanja (slovenščina – angleščina – nemščina) se lahko vpiše
a) vsak kandidat oz. kandidatka z diplomo iz Medjezikovnega posredovanja smer slovenščina-angleščina-nemščina (UL FF);
b) kandidat oz. kandidatka z univerzitetno diplomo katerekoli smeri, in sicer tako iz dodiplomskih programov, sestavljenih v skladu z bolonjskimi smernicami, ali tistih, ki so nastali pred reformo visokošolskega študija; kandidat oz. kandidatka mora opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine, angleščine in nemščine; glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko prizna ali doda do 60 ECTS.
Pogoje za vpis na študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
- povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %) - ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
- povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz angleškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz angleškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
- povprečna ocena iz nemškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz nemškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alineji (20 %)
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Karlova Univerza (Univerzita Karlova), Praga, Češka;
- Jagelonska univerza v Krakovu (Uniwersytet Jagielloński w Krakowie), Poljska;
- Univerza Komenskega v Bratislavi (Univerzita Komenského v Bratislave), Slovaška.
Študijski program prinaša sintezo treh dvodisciplinarnih študijev zahodnoslovanskih jezikov. Študenti se ob vpisu odločijo za osnovno kombinacijo dveh jezikov A in B (poljščina, češčina, slovaščina), ki so nadgradnja prvostopenjskih programov in usposabljajo za kompleksnejše in zahtevnejše naloge in potrebe na splošnem humanističnem in družboslovnem področju. Na izbrani jezik A je vezan tudi izbor temeljnih predmetov iz jezikoslovja in književnosti.
Jezikovni del študijskega programa omogoča študentom temeljito poznavanje in obvladovanje dveh jezikov, obenem pa ga z upoštevanimi načeli uporabne lingvistike pripravlja na različne vrste prevajanja, s pridobljenimi teoretičnimi osnovami pa tudi za nadaljevanje študija na tretji stopnji. Književno in širše kulturno izročilo ter družbeno stvarnost študentje spoznavajo v razvojnem procesu, ki je uvrščen v širši evropski kontekst, obenem pa osvetljuje tudi povezave s prostorom in zgodovinsko zavestjo posameznih nacionalnih jezikov.
Vse štiri partnerice v skupnem programu izvajajo vse štiri semestre, ob čemer so predmetniki programa zasnovani vzporedno in študentom omogočajo, da del študija opravijo na partnerskih institucijah. Obvezna je mobilnost v 3. semestru, ki ga preživijo na institucijah izbranega jezika A, študentom pa je odprta tudi možnost, da v katerem od preostalih semestrov študirajo tudi na partnerskih institucijah izbranega jezika B.
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje s strokovnih področij: polonistike, slovakistike, bohemistike ali zahodnoslovanskih študijev;
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT;
c) visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij (polonistika, slovakistika, bohemistika ali zahodnoslovanski študiji), če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT;
d) visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004,z drugih strokovnih področij, če je kandidat/tka pred vpisom opravil/a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
V skladu z 91. členom Statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča dekan članice, skladno s 70. členom Statuta UL.
Merila in postopek za izbiro kandidatov/kandidatk v primeru omejitve vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati/tke izbrani po naslednjih merilih:
- povprečna ocena na prvostopenjskem študiju (oz. dodiplomskem študiju) (70 %),
- ocena diplomskega dela ali diplomskega izpita (30 %).