Magistrski študijski program Geodezija in geoinformatika je edini študijski program geodetske smeri v Sloveniji. S pridobitvijo magistrske izobrazbe izpolnijo diplomanti tega študija najzahtevnejši pogoj za pridobitev licence Odgovorni geodet. Ta licenca jim na široko odpira vrata na geodetski trg dela.
Študenti magistrskega študijskega programa druge stopnje Geodezija in geoinformatika pridobijo poglobljena in usmerjena znanja ter veščine iz temeljnih področij geodezije in geoinformatike, ki so jih spoznali na prvi stopnji študija geodezije. Prve tri semestre študija gradijo predvsem predmeti, ki na podrobnejši način analizirajo vsa področja geodezije (globalni navigacijski satelitski sistemi – GNSS in klasična geodetska izmera, fotogrametrija, kartografija, geodetske evidence idr.). Delo poteka v obliki predavanj in seminarjev, poudarek je tudi na praktičnih vajah. Četrti semester je rezerviran za projektno nalogo in magistrsko delo.
Magistri inženirji geodezije imajo pri zaposlovanju neomejene možnosti predvsem tam, kjer potrebujejo geodetske strokovnjake s polnimi pooblastili (zasebna geodetska in gradbena podjetja, državna uprava, svetovalna podjetja), nekatere čaka tudi akademska kariera.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V drugostopenjski magistrski študijski program Geodezija in geoinformatika se lahko vpiše, kdor je zaključil:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika;
b) visokošolski študijski program prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin in kot diferencialne izpite opravi predmete univerzitetnega študija prve stopnje Geodezija in geoinformatika: Matematika 2, Fizika in Višjageodezija v skupnem obsegu 20 kreditnih točk; diferencialne izpite lahko opravi kot izbirne predmete v času prvostopenjskega študija ali v dodatnem premostitvenem letu;
c) visokošolski strokovni študij Geodezija pred uvedbo bolonjskih študijskih programov;
d) univerzitetni študijski program prve stopnje drugih študijev, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij;
e) visokošolski študijski program prve stopnje drugih sorodnih (tehničnih in geoznanosti) študijev, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij;
f) visokošolski strokovni študij drugih sorodnih (tehničnih in geoznanosti) študijev pred uvedbo bolonjskih študijskih programov, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja ter morebitne izkušnje kandidata iz prakse, ki jih je kandidat opravil pred vpisom v magistrski študij.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bo pogoj povprečna ocena študija na dodiplomski oz. prvi stopnji (100 %).
Smeri
• Gradbene konstrukcije
• Geotehnika – hidrotehnika
• Nizke gradnje
• Informacijsko modeliranje zgradb – BIM A+
Le diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo lahko pridobijo licence za projektiranje in gradnjo najzahtevnejših stavb ter inženirskih objektov. Cilj študija je zato usposobiti strokovnjaka s poglobljenim temeljnim znanjem na širšem področju gradbeništva, predvsem pa z usmerjenim znanjem na ožjih področjih izbrane študijske smeri.
Smeri študija se po vsebinah ločijo že od prvega semestra, s široko možnostjo izbirnih predmetov pa študent poleg predmetov izbrane smeri posluša tudi nabor predmetov drugih smeri. Tako se vsebina študija na smeri gradbene konstrukcije posveča predvsem področju analize in projektiranja zahtevnejših stavb in inženirskih objektov, na smeri geotehnika-hidrotehnika področju hidravlike in urejanja vodotokov ter analizi in projektiranju zahtevnejših geotehničnih oziroma pregradnih in hidrotehničnih objektov, na smeri nizke gradnje področju gospodarske javne infrastrukture, procesa graditve, informacijske tehnologije oziroma prometnega inženirstva, na smeri BIM A+ pa študenti pridobijo specifična znanja s področja sodobnega sodelovalnega inženirstva pri projektiranju, izvedbi in vzdrževanju gradbenih objektov.
Študij vključuje dvotedensko praktično usposabljanje v gradbenih in sorodnih podjetjih in se zaključi z magistrskim modulom, ki s pretežno seminarskim načinom dela privede do izdelave zaključne naloge. Diploma druge stopnje je tudi vstopnica za razvojno in raziskovalno delo na izbranem področju v gradbeništvu. Magistri inženirji gradbeništva dobijo zaposlitev ne le v projektivnih birojih in izvajalskih podjetjih, ampak tudi na inštitutih in zavodih, nekatere čaka akademska kariera, mnoge bo pritegnilo trženje in menedžment gradbenih storitev in proizvodov.
Študij gradbeništva ima razvito pestro mednarodno izmenjavo študentov in živahno sodelovanje z gradbeno industrijo.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V drugostopenjski magistrski študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je zaključil:
a) študijski program prve stopnje gradbeništva, ki obsega celotno vsebinsko področje gradbeništva,
b) študijski program prve stopnje s področja operativnega gradbeništva, prometa ali drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s področja gradbeništva
d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izobraževanju. To velja tudi za vpis študenta iz drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bo pogoj ocena študija na I. stopnji.
Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje usposablja študente za poklic prostorskega načrtovalca. Po zaključku študija je študent usposobljen za izvajanje nalog, ki obsegajo tako strateško raziskovanje in načrtovanje prostora, pripravo različnih študij in strokovnih podlag na mednarodni, državni in regionalni ravni, kot na izvedbeni ravni s poudarkom na načrtovanju namenske rabe prostora ter umeščanju dejavnosti v prostor. Pozna tudi naloge, povezane s podrobnim občinskim in državnim prostorskim načrtovanjem.
Študijski program je zasnovan interdisciplinarno in poleg prostorskih ved zajema znanja iz družbenih, naravoslovnih, okoljevarstvenih in gradbeno-tehničnih ved, vključuje pa tudi obvezne strokovne ekskurzije, velik obseg terenskega dela, seminarjev, sodelovanj z javnostmi. Študij je namenjen diplomantom 1. bolonjske stopnje različnih fakultet. Zaposlitvene možnosti ima diplomant Prostorskega načrtovanja v vseh dejavnostih, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in urejanjem prostora, zlasti pa v načrtovalskih birojih, občinskih službah in javni upravi.
V študijski program študente vpisujemo vsako drugo leto.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje se lahko vpiše:
a) diplomant študija prve stopnje študijev s področja proučevanja in urejanja prostora;
b) diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme s področja proučevanja in urejanja prostora;
c) diplomant študijskih programov prve stopnje študijev s sorodnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ki obsegajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij. Morebitne manjkajoče vsebine se določijo glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij Prostorsko načrtovanje;
d) diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme s sorodnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ki obsegajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij. Morebitne manjkajoče vsebine se določijo glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij Prostorsko načrtovanje.
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Morebitne manjkajoče vsebine kandidatom iz točk c) in d) individualno določi Študijski odbor oddelka za geodezijo. Upošteva se tudi dosežena znanja v praksi, vendar največ do 40 % obveznosti.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bo pogoj povprečna ocena študija na dodiplomski oz. prvi stopnji (100 %).
Študijski program Stavbarstvo se osredotoča na stavbe – njihovo načrtovanje, gradnjo, uporabo ter odstranitev. Velik poudarek je na načrtovanju zaščitnih konstrukcij stavbnega ovoja, ki zahteva povezovanje gradbene fizike z bioklimatskimi načrtovalskimi strategijami ter potrebami in zahtevami uporabnikov stavb. S tem predstavlja študijski program Stavbarstvo vezni člen med arhitekturnim in gradbeno konstrukcijskim načrtovanjem grajenega okolja.
Študijski program je prilagojen potrebam in zahtevam oblikovanja bivalnega in delovnega okolja v stavbah. Pri tem je osnovno vodilo čim večja uravnovešenost med človekovim grajenim in širšim naravnim okoljem, saj je le tako mogoče uresničiti dolgoročne cilje trajnostnega razvoja ob sočasnem zagotavljanju udobnega bivanja. S tem stavba, kot gradbeno-tehnični proizvod postane del širšega ekosistema, z njo pa se omogoča učinkovitejše in udobnejše delovanje uporabnikov in celotne družbe.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V drugostopenjski magistrski študijski program Stavbarstvo se lahko vpiše, kdor je zaključil:
a) študijski program prve stopnje s področja stavbarstva;
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 kreditnih točk po ECTS (obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, opravijo pa se lahko med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študij;
c) visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo, pred uvedbo bolonjskih programov;
d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10 do 60 kreditnih točk po ECTS (opravijo pa se lahko med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izobraževanju. To velja tudi za vpis študenta z drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bo pogoj ocena študija na I. stopnji.
Diplomant magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo bo v času študija pridobil poglobljena temeljna znanja s področja naravoslovja, nadgrajena s temeljnimi in predvsem uporabnimi strokovnimi (gradbeno-) tehniškimi znanji za reševanje zahtevnejših upravnih postopkov in planiranje, načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje bolj zahtevnih gradbenih inženirskih objektov s področja vodarstva in okoljskega inženirstva.
V okviru študija bo študent ob teoretičnih temeljnih znanjih hidrotehnike in geotehnike spoznal moderna načela vodarstva, nadgrajena z najnovejšimi dognanji stroke na posameznih področjih okoljskega gradbeništva, posredovanimi na moderen način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom, terenskim delom in reševanjem problemskih nalog bo razvijal veščine pomembne za interdisciplinarno delo v skupini ter nastopanje pred strokovno in laično javnostjo ter se seznanil z vodenjem projektov na področju okoljskega gradbeništva in še posebej projektiranja posameznih specialnih vrst objektov in ukrepov. Vsa pridobljena strokovna znanja bo v največji možni meri preskusil na primerih vaj in realnih primerih uporabe, kar mu bo skupaj s praktičnim usposabljanjem kot sestavnim delom študijskega programa omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem magistrskem študiju.
Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V drugostopenjski magistrski študijski program Vodarstvo in okoljsko inženirstvo se lahko vpiše, kdor je zaključil:
a) študijski program prve stopnje s področja gradbeništva;
b) študijski program prve stopnje drugih strokovnih področij (npr. tehničnih, biotehničnih), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izobraževanju. To velja tudi za vpis študenta z drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bo pogoj povprečna ocena študija na dodiplomski oz. prvi stopnji (100 %).