Namen drugostopenjskega študijskega programa je oblikovati strokovnjaka/-injo s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem s področja inkluzivne pedagogike.
Študij je usmerjen v raziskovanje in pridobivanje novih spoznanj o teoriji in praksi inkluzivne pedagogike, v razvijanje novih modelov in metod dela, senzibilizaciji pedagoških delavk in delavcev za potrebe ranljivih skupin otrok in mladostnikov (predvsem otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, iz drugih kultur, socialno-ekonomsko in kako drugače prikrajšanim posameznikom/skupinam, ki so vključeni v redne VIZ programe in v VIZ program prilagojenega izvajanja z dodatno strokovno pomočjo), obvladovanju različnih strategij prilagoditev in dela z njimi ter v razvijanje (po)svetovalnih veščin.
Program predvideva proučevanje in raziskovanje problemov izključevalnih praks, pri čemer interdisciplinarno povezuje ugotovitve domačih in tujih znanstvenih in strokovnih raziskav s področja inkluzivne pedagogike (sistemski, institucionalni in razredni dejavniki inkluzivnosti, teorije poučevanja in učenja, svetovanja, organizacije, komunikacije, skupinske dinamike).
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili enega izmed spodaj navedenih študijskih programov:
a) študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij, pedagogika, andragogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav, razredni pouk, psihologija, socialno delo, v obsegu vsaj 180 kreditnih točk, brez dodatnih obveznosti.
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, v obsegu vsaj 180 kreditnih točk, če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Obveznosti določi Komisija za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk. Kandidati lahko opravijo te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
c) visokošolski strokovni študijski program, sprejet po zakonskih določilih, veljavnih pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij, določenih pod točko a)
d) visokošolski strokovni študijski program, sprejet po zakonskih določilih, veljavnih pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Obveznosti določi Komisija za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk. Kandidati lahko opravijo te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v študijski program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
- povprečna ocena študija na prvi stopnji (60 %),
- ocena pri diplomi ali drugi obliki zaključka študija¹ (10 %),
- opravljena izobraževanja² s področja vzgoje in izobraževanja rizičnih skupin otrok in mladostnikov, svetovanja, osebnega razvoja, vodenja in organizacije (30 %).
¹Če kandidat na predhodnem študiju ni opravljal/-a diplome ali druge oblike zaključka študija, se povprečna ocena študija na prvi stopnji upošteva v obsegu 70 %.
²Kandidat mora kompetence iz tretje alineje izkazati tudi s potrdili o opravljenem izobraževanju na ustreznih področjih, ki jih je doslej opravil/-a.
Pomoč z umetnostjo (v mednarodni terminologiji „arts therapies“) je mlada, uporabna in znanstvena disciplina, ki se je v svetu sistematično začela razvijati v drugi polovici 20. stoletja. To je vrsta pomoči, pri kateri pomoč poteka skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi.
Njen cilj ni dovršena umetniška stvaritev, pomemben je proces, ki je usmerjen k osebnostni rasti in samouresničevanju posameznika. Pomoč z umetnostjo je namenjena posameznikom z najrazličnejšimi težavami v osebnem in poklicnem življenju. Glede na umetnostni medij, s pomočjo katerega poteka proces pomoči, so danes najbolj uveljavljene oblike pomoči povezane z likovnimi, dramskimi, glasbenimi in gibno-plesnimi dejavnostmi.
Pri magistrskem študijskem programu Pomoč z umetnostjo je poudarek na razvijanju specifičnih sposobnosti in veščin, zato študij poteka tudi v obliki interaktivnih izkustvenih delavnic s teoretskimi utemeljitvami obravnavanih študijskih vsebin, samostojnim študijem ter študijsko prakso v ustanovah.
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program Pomoč z umetnostjo se lahko vpiše:
a) kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja: specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna pedagogika, likovna pedagogika, glasbena pedagogika, muzikologija, umetnost in humanistika, družboslovje, razredni pouk, psihologija, pedagogika, socialno delo, predšolska vzgoja, zdravstvo (delovna terapija, fizioterapija), v obsegu vsaj 180 kreditnih točk.
b) kdor je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, v obsegu vsaj 180 kreditnih točk, če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Obveznosti določi Komisija za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk. Kandidati lahko opravijo te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
c) kdor je končal visokošolski strokovni študijski program, sprejet po zakonskih določilih, veljavnih pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna pedagogika, likovna pedagogika, glasbena pedagogika, muzikologija, umetnost in humanistika, družboslovje, razredni pouk, psihologija, pedagogika, socialno delo, predšolska vzgoja, zdravstvo (delovna terapija, fizioterapija).
d) kdor je končal visokošolski strokovni študijski program, sprejet po zakonskih določilih, veljavnih pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Obveznosti določi Komisija za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk. Kandidati lahko opravijo te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v študijski program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila za izbiro v primeru omejitev vpisa:
Fakulteta sprejme sklep o omejitvi vpisa, če število prijavljenih, ki izpolnjujejo vse splošne vpisne pogoje, bistveno presega število razpoložljivih študijskih mest. V tem primeru se izbira kandidatov opravi na podlagi naslednjih meril:
- povprečna ocena študija na prvi stopnji (35 %);
- ocena diplomskega dela (15 %);
- izbirni izpit (50 %).
Če je kandidat predhodni študij zaključil z zadnjo opravljeno obveznostjo in ne z diplomskim ali seminarskim delom, se povprečna ocena na prvi stopnji upošteva v obsegu 50 %.
Na izbirnem izpitu je možno doseči 50 %, ki obsegajo:
- 25 % intervju s kandidatom o njegovem načrtu raziskovanja in profesionalnem razvoju na področju študijskega programa;
- 15 % delovne izkušnje oz. praksa pri delu z ljudmi ter praksa na enem ali več področjih umetnostnega izražanja (gledališče, glasba, telesno izražanje in ples, likovno in drugo oblikovno izražanje), pri čemer vsako leto prinese 5 %;
- 10 % dodatno usposabljanje (stalno strokovno izpopolnjevanje, vseživljenjsko učenje; 12 ur dodatnega usposabljanja pomeni 1 %).
Smeri:
Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Poučevanje želimo usposobiti diplomante za samostojno poučevanje vseh predmetov oziroma področij v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, vrednotenje lastne prakse na podlagi sodobnih specialnodidaktičnih teorij, identificiranje in definiranje težav lastne prakse na ravni prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, načrtovanje strategij reševanja vzgojno-izobraževalnih težav, znanstveno proučevanje vzgojno-izobraževalne problematike.
Študent je, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposoben evalvacije pedagoških učinkov novih pristopov. Študent razvija tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami. Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo, povezano s specialnimi didaktikami.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program druge stopnje Poučevanje, smer Likovna pedagogika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja likovne pedagogike (Izobraževanje učiteljev za poučevanje umetniških predmetov).
b) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja likovne pedagogike (Izobraževanje učiteljev za poučevanje umetniških predmetov), če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom.
c) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom, in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
- povprečna ocena študija na prvi stopnji (60 %),
- ocena pri diplomi ali drugi obliki zaključka študija (10 %),
- izbirni izpit, pri katerem kandidat dokaže poznavanje in razgledanost na področju želene smeri študija (30%).
Če kandidat na predhodnem študiju ni opravljal diplome ali druge oblike zaključka študija, se povprečna ocena študija na prvi stopnji upošteva v obsegu 70 %.
Smeri:
Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Poučevanje želimo usposobiti diplomante za samostojno poučevanje vseh predmetov oziroma področij v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, vrednotenje lastne prakse na podlagi sodobnih specialnodidaktičnih teorij, identificiranje in definiranje težav lastne prakse na ravni prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, načrtovanje strategij reševanja vzgojno-izobraževalnih težav, znanstveno proučevanje vzgojno-izobraževalne problematike.
Študent je, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposoben evalvacije pedagoških učinkov novih pristopov. Študent razvija tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami.
Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo, povezano s specialnimi didaktikami.
Študijsko leto 2021/2022
Usmeritev: Poučevanje na razredni stopnji
V magistrski študijski program druge stopnje Poučevanje, smer Poučevanje na razredni stopnji, usmeritev Poučevanje na razredni stopnji, se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja poučevanje na razredni stopnji (Izobraževanje učiteljev razrednega pouka).
b) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja poučevanje na razredni stopnji (Izobraževanje učiteljev razrednega pouka), če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom.
c) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa na prvi ali drugi stopnji, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom, in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa na prvi ali drugi stopnji, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Usmeritev: Poučevanje na razredni stopnji z angleščino
V magistrski študijski program druge stopnje Poučevanje, smer Poučevanje na razredni stopnji, usmeritev Poučevanje na razredni stopnji z angleščino se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja poučevanje na razredni stopnji (Izobraževanje učiteljev razrednega pouka). Pred vpisom v program morajo kandidati dokazati znanje angleščine na mojstrski ravni (veljavni izpiti: Cambridge Certificate of Advanced English – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, IELTS – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, izpit iz aktivnega znanja iz angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (z ocenami najmanj prav dobro pri vseh 4 jezikovnih zmožnostih) ali interni izpit pred vstopom v program na ravni C1, z oceno 8 ali več).
b) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk, z ustreznega strokovnega področja poučevanje na razredni stopnji (Izobraževanje učiteljev razrednega pouka). Pred vpisom v program morajo kandidati:
- dokazati znanje angleščine na mojstrski ravni (veljavni izpiti: Cambridge Certificate of Advanced English – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, IELTS – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, izpit iz aktivnega znanja iz angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (z ocenami najmanj prav dobro pri vseh 4 jezikovnih zmožnostih) ali interni izpit pred vstopom v program na ravni C1, z oceno 8 ali več.) in
- opraviti dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom.
c) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk, iz drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Pred vpisom v program morajo kandidati dokazati znanje angleščine na mojstrski ravni (veljavni izpiti: Cambridge Certificate of Advanced English – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, IELTS – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, izpit iz aktivnega znanja iz angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (z ocenami najmanj prav dobro pri vseh 4 jezikovnih zmožnostih) ali interni izpit pred vstopom v program na ravni C1, z oceno 8 ali več).
d) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom, in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Pred vpisom v program morajo kandidati dokazati tudi znanje angleščine na mojstrski ravni (veljavni izpiti: Cambridge Certificate of Advanced English – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, IELTS – najmanj ocena B pri vseh štirih zmožnostih, izpit iz aktivnega znanja iz angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (z ocenami najmanj prav dobro pri vseh 4 jezikovnih zmožnostih) ali interni izpit pred vstopom v program na ravni C1, z oceno 8 ali več).
e) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
Če kandidat na predhodnem študiju ni opravljal diplome ali druge oblike zaključka študija, se povprečna ocena študija na prvi stopnji upošteva v obsegu 70 %.
Smeri:
Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Poučevanje želimo usposobiti diplomante za samostojno poučevanje vseh predmetov oziroma področij v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, vrednotenje lastne prakse na podlagi sodobnih specialnodidaktičnih teorij, identificiranje in definiranje težav lastne prakse na ravni prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, načrtovanje strategij reševanja vzgojno-izobraževalnih težav, znanstveno proučevanje vzgojno-izobraževalne problematike.
Študent je, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposoben evalvacije pedagoških učinkov novih pristopov. Študent razvija tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami.
Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo, povezano s specialnimi didaktikami.
Študijsko leto 2021/2022
Smer: Predmetno poučevanje
Glede na predmetno področje predhodnega študija kandidat pri vpisu v smer predmetno poučevanje izbere eno ali dve predmetni področji oziroma usmeritvi študijskega programa.
V študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja predmetnega poučevanja oziroma poučevanja naravoslovno-matematičnih predmetov - biologija, gospodinjstvo, fizika, kemija, matematika, računalništvo, tehnika (Izobraževanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov).
b) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja predmetnega poučevanja oziroma poučevanja naravoslovno-matematičnih predmetov - biologija, gospodinjstvo, fizika, kemija, matematika, računalništvo, tehnika (Izobraževanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov), če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom.
c) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom, in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
Če kandidat na predhodnem študiju ni opravljal diplome ali druge oblike zaključka študija, se povprečna ocena študija na prvi stopnji upošteva v obsegu 70 %.
Splošni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Predšolska vzgoja je profesionalizacija predšolske vzgoje oz. dvig ravni in kakovosti usposobljenosti strokovnih delavcev vrtcev.
Program je namenjen oblikovanju kritične množice strokovnjakov, ki bodo skrbeli za stalen razvoj kakovosti predšolske vzgoje v Sloveniji in njeno umeščanje v sodobne procese v svetu.
Študenti se usposobijo za razvoj sistema predšolske vzgoje na nacionalni ravni, tj. oblikovanje koncepta predšolske vzgoje, strokovno vodenje vrtcev, spodbujanje reflektiranega strokovnega delovanja, evalvacijo vzgojno-izobraževalnega dela, vodenje razvojno-raziskovalnih projektov. Izbirni predmeti programa spodbujajo študente, da se bolj poglobljeno usposobijo za tista področja dela v vrtcih, za katera imajo poseben interes in sposobnosti.
Pomemben cilj študija je pridobitev temeljnih in široko transfernih znanj, ki diplomantom omogočajo, da si v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire ter načine za pridobitev specifičnih znanj in veščin, ki jih potrebujejo pri delu.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program druge stopnje Predšolska vzgoja se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk, ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja predšolska vzgoja, brez dodatnih obveznosti (Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok).
b) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja predšolska vzgoja, brez dodatnih obveznosti (Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok).
c) študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 kreditnih točk, ali univerzitetni/visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
- povprečna ocena študija na prvi stopnji (40 %),
- dosežki na področju predšolske vzgoje (npr. objavljeni strokovni in znanstveni prispevki, nagrade, sodelovanje v projektih, vodenje vrtcev) (30 %),
- izbirni izpit, pri katerem kandidat dokaže poznavanje in razgledanost na področju želene smeri študija (30 %).
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Socialna pedagogika je usposobiti študente za poglobljeno preventivno, razvojno, kompenzatorno, vzgojno ter socialno vključujoče socialno pedagoško delo s posamezniki, skupinami in skupnostmi pri podpori in pomoči ljudem v različnih življenjskih obdobjih in položajih pri obvladovanju življenja ter usposobiti študente za kakovostno svetovalno, raziskovalno in vodstveno delovanje v socialni pedagogiki.
Med cilji je tudi doseganje usposobljenosti za avtonomno in strokovno ter etično reflektirano delovanje v različnih institucionalnih ali neformalnih okoljih, v katerih socialni pedagogi delujejo.
Študijski program posreduje poglobljena teoretična spoznanja, zahtevnejše kompetence praktičnega delovanja in raziskovalnega dela v socialni pedagogiki. Pomemben cilj je pridobitev poglobljenih znanj za nadaljnje samostojno socialnopedagoško raziskovanje in uspešno posredovanje spoznanj tega raziskovanja različnim javnostim.
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program druge stopnje Socialna pedagogika se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja socialne pedagogike.
b) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja socialne pedagogike, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom.
c) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom, in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
- višina povprečne ocene na dodiplomskem študiju (60%) in ocena diplomskega dela ali druge oblike zaključka študija (10 %),
- izbirni izpit, pri katerem kandidat dokaže poznavanje in razgledanost na področju socialne pedagogike (30 %).
Če kandidat na predhodnem študiju ni opravljal diplome ali druge oblike zaključka študija, se povprečna ocena študija na prvi stopnji upošteva v obsegu 70 %.
Smeri:
Temeljni cilj programa je usposobiti študente za kakovostno izvajanje programov inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega in rehabilitacijskega dela za osebe s posebnimi potrebami v različnih organizacijskih oblikah, institucionalnih in neformalnih okoljih ter v vseh življenjskih obdobjih.
Študenti specialne in rehabilitacijske pedagogike v procesu izobraževanja nadgradijo: teoretična spoznanja in razumevanje področij temeljnega in specialnega pedagoškega študija ter rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami, kompetence za praktično delovanje pri preverjanju in ocenjevanju posebnih potreb ter načrtovanju, izvajanju ter evalvaciji izvedbenih programov za te osebe, kompetence za komunikacijo in timsko sodelovanje s šolskimi strokovnimi delavci in starši oz. skrbniki oseb s posebnimi potrebami, dodatna znanja na izbranih področjih (kar omogočajo izbirni predmeti ter seminarsko in projektno delo študentov) ter znanja, ki omogočajo stalen profesionalni razvoj v procesu vseživljenjskega učenja.
Študijsko leto 2021/2022
1. Vpisni pogoji za smer Posebne razvojne in učne težave:
V magistrski študijski program druge stopnje Specialna in rehabilitacijska pedagogika, smer Posebne razvojne in učne težave, se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja specialne in rehabilitacijske pedagogike.
b) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja specialne in rehabilitacijske pedagogike, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom.
c) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom, in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
2. Vpisni pogoji za smer – Tiflopedagogika in specifične učne težave
V magistrski študijski program druge stopnje Specialna in rehabilitacijska pedagogika, smer Tiflopedagogika in specifične učne težave se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja Tiflopedagogika in specifične učne težave.
b) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk z ustreznega strokovnega področja Tiflopedagogika in specifične učne težave, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom.
c) študijski program prve stopnje v obsegu 240 kreditnih točk ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) študijski program prve stopnje v obsegu 180 kreditnih točk ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravi dodatni letnik, predpisan s tem študijskim programom, in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk kreditnih točk. Kandidat mora pred vpisom v študijski program izkazati izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja v obsegu 15 kreditnih točk. Izkušnje bodo kandidati izkazovali s potrdili delodajalca o delovnih izkušnjah ali z dokazili o zaključku študijskega programa, ki je vključeval vsaj 15 kreditnih točk praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgoji in izobraževanju. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog Komisije za podiplomski študij 2. stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
e) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
Če kandidat na predhodnem študiju ni opravljal diplome ali druge oblike zaključka študija, se povprečna ocena študija na prvi stopnji upošteva v obsegu 70 %.
Namen programa je oblikovati strokovnjaka, ki bo lahko samostojno izvajal supervizijo, osebno (koučing) in organizacijsko svetovanje. Študij je usmerjen tudi v raziskovanje in pridobivanje novih spoznanj o teoriji in praksi supervizije, osebnega in organizacijskega svetovanja, v razvijanje novih modelov in metod dela na omenjenih področjih ter v razvijanje svetovalnih in supervizijskih veščin. Je izkustveno naravnan in poteka v manjših skupinah.
Program pokriva proučevanje in raziskovanje supervizijskih vprašanj, pri čemer interdisciplinarno povezuje dosežke domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih ugotovitev v superviziji, osebnem in organizacijskem svetovanju (teoriji učenja, svetovanju, organizaciji, osebnosti, komunikaciji, skupinski dinamiki in drugih področjih).
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program druge stopnje Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje se lahko vpišejo tisti, ki imajo najmanj dve (2) leti delovnih izkušenj pri poklicnem strokovnem delu z ljudmi in so končali:
a) Študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 kreditnih točk ali univerzitetni/visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: družboslovje, humanistika, zdravstvo.
b) Študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 kreditnih točk ali univerzitetni/visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij, če pred vpisom v program opravijo študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v višini med 10 in 60 kreditnih točk. O obveznostih odloči Senat UL PEF na predlog komisije, pristojne za podiplomski študij druge stopnje UL PEF, glede na različnost strokovnega področja. Kandidat lahko opravi te študijske obveznosti med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
c) Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
- povprečna ocena študija na prvi stopnji (40 %)
- ocena pri diplomi ali drugi obliki zaključka študija (10 %)
- opravljeni treningi in izobraževanja s področja svetovanja, terapije, osebnega razvoja, izobraževanja, vodenja in organizacije (50 %).
Če kandidat na predhodnem študiju ni opravljal diplome ali druge oblike zaključka študija, se povprečna ocena študija na prvi stopnji upošteva v obsegu 50 %.
Kandidat lahko izkaže kompetence iz tretje alineje tudi s potrdili o opravljenem izobraževanju na ustreznih področjih, ki jih je kandidat doslej opravil. Pri tem se lahko upošteva tudi ustrezna znanja, pridobljena v dodiplomskem izobraževanju, ki presegajo 180 KT.
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
- Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
- Univerza na Dunaju, Avstrija
- Univerza Komenski v Bratislavi, Slovaška
- Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti, Madžarska
- Univerza v Zagrabu, Hrvaška
Pridobljen strokovni naslov: magister oz. magistrica kognitivne znanosti (okrajšava: mag. kog. zn.). Skupno diplomo podeli Univerza v Ljubljani v imenu vseh sodelujočih (degree-awarding) partnerskih univerz.
Kognitivna znanost:
Kognitivna znanost se z interdisciplinarnega vidika ukvarja z raziskovanjem in razumevanjem duševnosti. Specifično, raziskuje kognitivne pojave kot so percepcija, mišljenje, reševanje problemov, odločanje, učenje, čustva, zavest. Kognitivna znanost je interdisciplinarni projekt, ki združuje različna znanstvena področja, filozofijo in tehnologijo. Njene temeljne konstitutivne discipline so nevroznanost, psihologija, antropologija, umetna inteligenca, biologija, lingvistika, filozofija in edukacijske vede.
Temeljni cilji programa:
Cilj skupnega interdisciplinarnega študijskega programa druge stopnje Kognitivna znanost je izšolati a) raziskovalce na področju kognitivne znanosti kot samostojne vede, b) strokovnjake, sposobne povezovalnega dela pri interdisciplinarnih projektih in c) strokovnjake, ki so sposobni sintetizirati dognanja kognitivne znanosti ter jih aplicirati na specifičnih področjih (npr. pri spodbujanju procesov pridobivanja in kreiranja znanja, pri poučevanju, pri izdelavi programske opreme za strojno učenje in odločanje ipd.). Za dosego navedenih ciljev morajo študenti pridobiti konceptualno razumevanje konstitutivnih ved, ustrezne raziskovalne veščine, predvsem pa veščino kolaborativnega dela v disciplinarno raznolikih skupinah.
Struktura programa:
Celoten program sestavljajo trije sklopi: konstitutivne discipline, »orodja« in integrativno jedro. V okviru prvih dveh sklopov se študenti seznanijo s konstitutivnimi disciplinami kognitivne znanosti in ustreznimi metodami. Namen prvih dveh sklopov je uravnovesiti poznavanje temeljnih disciplin kognitivne znanosti (glede na interes in predhodno izobrazbo lahko študenti izbirajo med: filozofijo, nevroznanostjo, kognitivno psihologijo, jezikoslovjem in umetno inteligenco). Temelj študija predstavlja integrativno jedro, kjer se študenti seznanijo s koncepti kognitivne znanosti kot interdisciplinarnega projekta. Na višjih stopnjah se študenti seznanijo s aktualnimi spoznanji in problemi raziskovanja človeške kognicije. Bistven del tega sklopa je pridobivanje veščine interdisciplinarnega skupinskega projektnega dela.
Ker gre za skupni študijski program, morajo študenti vsaj en semester (30 ECTS) opraviti na eni od partnerskih univerz. Mobilnost je načrtovana za tretji semester študija, ki je tematsko orientiran: študenti si izberejo temo s področja kognitivne znanosti, ki jo raziskujejo z interdisciplinarne perspektive. Glede na svoje zanimanje si za semester mobilnosti izberejo univerzo, članico mednarodnega konzorcija, ki omogoča najbolj kvaliteten študij in projektno delo s področja izbrane teme. Študenti lahko ostanejo na tuji univerzi tudi dva semestra v primeru, da izbrana institucija nudi primernejše možnosti za pripravo magistrskega dela in z njim povezanim raziskovalnim delom.
VEČ...
Mednarodna spletna stran programa
Študijsko leto 2021/2022
V magistrski študijski program Kognitivna znanost se lahko vpiše, kdor je končal:
- študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po prejšnjih predpisih v RS ali tujini.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- uspeh na izbirnem izpitu (50 %),
- povprečno oceno na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študijskem programu (50 %).
Način izvedbe izbirnega izpita določi programski svet študija Kognitivna znanost. Potek izpita, kriteriji ocenjevanja in literatura se objavijo na spletni strani fakultete koordinatorke najkasneje dva meseca pred zaključkom prijavnega roka.
Povprečna ocena se izračuna kot povprečje vseh ocen predmetov iz predmetnika prvostopenjskega oz. dodiplomskega študijskega programa (kot predmet se štejejo tudi diploma, diplomski izpit, zaključno delo itd.).