Magistrski študijski program Edukacijske politike je namenjen poglobljenemu poznavanju edukacijskih politik in strategij na institucionalni, lokalni, nacionalni oziroma mednarodni ravni, usposablja pa za načrtovanje, izvajanje, spremljanje in raziskovanje na tem področju. Program traja dve leti in obsega 120 kreditnih točk ECTS. Kandidatkam in kandidatom z ustreznimi dodiplomskimi kvalifikacijami v obsegu 240 kreditnih točk (štiri leta študija) se lahko prizna do 60 točk. Diplomantke in diplomanti pridobijo strokovni naslov magistrica oz. magister edukacijskih politik.
Študij usposablja za samostojno, strokovno in etično reflektirano delovanje v različnih institucionalnih in civilnodružbenih okoljih, v katerih bodo diplomantke in diplomanti tega programa poklicno delovali. Spodbuja raziskovalni pristop k vprašanjem in problemom sodobnih edukacijskih politik in strategij na različnih ravneh izobraževalnega sistema, od predšolske vzgoje, osnovnega in srednjega šolstva do izobraževanja odraslih ter višjega in visokega šolstva.
Diplomantke in diplomanti študijskega programa so zaposljivi na področjih načrtovanja, vodenja, izvajanja, spremljanja in raziskovanja politik in strategij na širšem področju vzgoje in izobraževanja. V programu pridobijo znanje, kompetence in veščine, ki jih zahteva opravljanje nalog na vodstvenih in vodilnih mestih v vrtcih, šolah, organizacijah za izobraževanje odraslih (v primeru, da jim opravljanje poklica na teh področjih omogoča tudi predhodno pridobljena izobrazba, kot to določa zakonodaja) in na drugih delovnih mestih, ki se ukvarjajo s preučevanjem in/ali upravljanjem teh področij. To so npr. višješolski in visokošolski zavodi, raziskovalne organizacije, organi lokalne uprave (občine, drugi organi lokalne uprave) in državne uprave (ministrstva, drugi državni organi), zasebni zavodi in nevladne organizacije.
Namen drugostopenjskega študijskega programa je oblikovati strokovnjaka/-injo s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem s področja inkluzivne pedagogike.
Študij je usmerjen v raziskovanje in pridobivanje novih spoznanj o teoriji in praksi inkluzivne pedagogike, v razvijanje novih modelov in metod dela, senzibilizaciji pedagoških delavk in delavcev za potrebe ranljivih skupin otrok in mladostnikov (predvsem otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, iz drugih kultur, socialno-ekonomsko in kako drugače prikrajšanim posameznikom/skupinam, ki so vključeni v redne VIZ programe in v VIZ program prilagojenega izvajanja z dodatno strokovno pomočjo), obvladovanju različnih strategij prilagoditev in dela z njimi ter v razvijanje (po)svetovalnih veščin.
Program predvideva proučevanje in raziskovanje problemov izključevalnih praks, pri čemer interdisciplinarno povezuje ugotovitve domačih in tujih znanstvenih in strokovnih raziskav s področja inkluzivne pedagogike (sistemski, institucionalni in razredni dejavniki inkluzivnosti, teorije poučevanja in učenja, svetovanja, organizacije, komunikacije, skupinske dinamike).
Temeljni cilj študijskega programa Muzejska pedagogika je usposobiti študente za neodvisno, strokovno in etično reflektirano vzgojno-izobraževalno delo v muzejih/galerijah in ustanovah z značilnostmi muzeja, kot so botanični in živalski vrtovi, razstavne galerije knjižnic in arhivov, stalne konservatorske ustanove idr.
Študijski program omogoča poglobljeno razumevanje in uveljavljanje vzgojno-izobraževalne vrednosti kulture in njene dediščine. To bo prispevalo k izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v muzejskih ustanovah z upoštevanjem različnih potreb muzejskih obiskovalcev na ravni posameznika, skupine in skupnosti.
Poglobljeno razumevanje in uveljavljanje vzgojno-izobraževalne vrednosti kulturne (in naravne) dediščine bo prispevalo tudi k dopolnjevanju vzgojnoizobraževalnega dela v muzejih z drugimi oblikami vzgoje in izobraževanja. Razvijanje sposobnosti raziskovanja na področju muzejske pedagogike diplomantu omogoča kritično spremljanje teorije in prakse v muzejski pedagogiki (tudi lastne) in na podlagi tega dvigovanje njene kakovosti.
Praktični cilj tega študijskega programa je aktivno, inkluzivno in na trajnostni razvoj naravnano samostojno in skupinsko vzgojno-izobraževalno delo v muzejih, galerijah, arhivih, knjižnicah ter drugih spomenikih in na območjih kulturne in naravne dediščine.
Pomoč z umetnostjo (v mednarodni terminologiji „arts therapies“) je mlada, uporabna in znanstvena disciplina, ki se je v svetu sistematično začela razvijati v drugi polovici 20. stoletja. To je vrsta pomoči, pri kateri pomoč poteka skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi.
Njen cilj ni dovršena umetniška stvaritev, pomemben je proces, ki je usmerjen k osebnostni rasti in samouresničevanju posameznika. Pomoč z umetnostjo je namenjena posameznikom z najrazličnejšimi težavami v osebnem in poklicnem življenju. Glede na umetnostni medij, s pomočjo katerega poteka proces pomoči, so danes najbolj uveljavljene oblike pomoči povezane z likovnimi, dramskimi, glasbenimi in gibno-plesnimi dejavnostmi.
Pri magistrskem študijskem programu Pomoč z umetnostjo je poudarek na razvijanju specifičnih sposobnosti in veščin, zato študij poteka tudi v obliki interaktivnih izkustvenih delavnic s teoretskimi utemeljitvami obravnavanih študijskih vsebin, samostojnim študijem ter študijsko prakso v ustanovah.
Smeri:
Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Poučevanje želimo usposobiti diplomante za samostojno poučevanje vseh predmetov oziroma področij v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, vrednotenje lastne prakse na podlagi sodobnih specialnodidaktičnih teorij, identificiranje in definiranje težav lastne prakse na ravni prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, načrtovanje strategij reševanja vzgojno-izobraževalnih težav, znanstveno proučevanje vzgojno-izobraževalne problematike.
Študent je, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposoben evalvacije pedagoških učinkov novih pristopov. Študent razvija tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami. Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo, povezano s specialnimi didaktikami.
Smeri:
Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Poučevanje želimo usposobiti diplomante za samostojno poučevanje vseh predmetov oziroma področij v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, vrednotenje lastne prakse na podlagi sodobnih specialnodidaktičnih teorij, identificiranje in definiranje težav lastne prakse na ravni prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, načrtovanje strategij reševanja vzgojno-izobraževalnih težav, znanstveno proučevanje vzgojno-izobraževalne problematike.
Študent je, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposoben evalvacije pedagoških učinkov novih pristopov. Študent razvija tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami.
Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo, povezano s specialnimi didaktikami.
Smeri:
Z magistrskim študijskim programom druge stopnje Poučevanje želimo usposobiti diplomante za samostojno poučevanje vseh predmetov oziroma področij v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, vrednotenje lastne prakse na podlagi sodobnih specialnodidaktičnih teorij, identificiranje in definiranje težav lastne prakse na ravni prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, načrtovanje strategij reševanja vzgojno-izobraževalnih težav, znanstveno proučevanje vzgojno-izobraževalne problematike.
Študent je, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposoben evalvacije pedagoških učinkov novih pristopov. Študent razvija tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami.
Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo, povezano s specialnimi didaktikami.
Splošni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Predšolska vzgoja je profesionalizacija predšolske vzgoje oz. dvig ravni in kakovosti usposobljenosti strokovnih delavcev vrtcev.
Program je namenjen oblikovanju kritične množice strokovnjakov, ki bodo skrbeli za stalen razvoj kakovosti predšolske vzgoje v Sloveniji in njeno umeščanje v sodobne procese v svetu.
Študenti se usposobijo za razvoj sistema predšolske vzgoje na nacionalni ravni, tj. oblikovanje koncepta predšolske vzgoje, strokovno vodenje vrtcev, spodbujanje reflektiranega strokovnega delovanja, evalvacijo vzgojno-izobraževalnega dela, vodenje razvojno-raziskovalnih projektov. Izbirni predmeti programa spodbujajo študente, da se bolj poglobljeno usposobijo za tista področja dela v vrtcih, za katera imajo poseben interes in sposobnosti.
Pomemben cilj študija je pridobitev temeljnih in široko transfernih znanj, ki diplomantom omogočajo, da si v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire ter načine za pridobitev specifičnih znanj in veščin, ki jih potrebujejo pri delu.
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Socialna pedagogika je usposobiti študente za poglobljeno preventivno, razvojno, kompenzatorno, vzgojno ter socialno vključujoče socialno pedagoško delo s posamezniki, skupinami in skupnostmi pri podpori in pomoči ljudem v različnih življenjskih obdobjih in položajih pri obvladovanju življenja ter usposobiti študente za kakovostno svetovalno, raziskovalno in vodstveno delovanje v socialni pedagogiki.
Med cilji je tudi doseganje usposobljenosti za avtonomno in strokovno ter etično reflektirano delovanje v različnih institucionalnih ali neformalnih okoljih, v katerih socialni pedagogi delujejo.
Študijski program posreduje poglobljena teoretična spoznanja, zahtevnejše kompetence praktičnega delovanja in raziskovalnega dela v socialni pedagogiki. Pomemben cilj je pridobitev poglobljenih znanj za nadaljnje samostojno socialnopedagoško raziskovanje in uspešno posredovanje spoznanj tega raziskovanja različnim javnostim.
Smeri:
Temeljni cilj programa je usposobiti študente za kakovostno izvajanje programov inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega in rehabilitacijskega dela za osebe s posebnimi potrebami v različnih organizacijskih oblikah, institucionalnih in neformalnih okoljih ter v vseh življenjskih obdobjih.
Študenti specialne in rehabilitacijske pedagogike v procesu izobraževanja nadgradijo: teoretična spoznanja in razumevanje področij temeljnega in specialnega pedagoškega študija ter rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami, kompetence za praktično delovanje pri preverjanju in ocenjevanju posebnih potreb ter načrtovanju, izvajanju ter evalvaciji izvedbenih programov za te osebe, kompetence za komunikacijo in timsko sodelovanje s šolskimi strokovnimi delavci in starši oz. skrbniki oseb s posebnimi potrebami, dodatna znanja na izbranih področjih (kar omogočajo izbirni predmeti ter seminarsko in projektno delo študentov) ter znanja, ki omogočajo stalen profesionalni razvoj v procesu vseživljenjskega učenja.
Namen programa je oblikovati strokovnjaka, ki bo lahko samostojno izvajal supervizijo, osebno (koučing) in organizacijsko svetovanje. Študij je usmerjen tudi v raziskovanje in pridobivanje novih spoznanj o teoriji in praksi supervizije, osebnega in organizacijskega svetovanja, v razvijanje novih modelov in metod dela na omenjenih področjih ter v razvijanje svetovalnih in supervizijskih veščin. Je izkustveno naravnan in poteka v manjših skupinah.
Program pokriva proučevanje in raziskovanje supervizijskih vprašanj, pri čemer interdisciplinarno povezuje dosežke domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih ugotovitev v superviziji, osebnem in organizacijskem svetovanju (teoriji učenja, svetovanju, organizaciji, osebnosti, komunikaciji, skupinski dinamiki in drugih področjih).
Sodelujoče institucije:
- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
- Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
- Univerza na Dunaju, Avstrija
- Univerza Komenski v Bratislavi, Slovaška
- Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti, Madžarska
- Univerza v Zagrabu, Hrvaška
Pridobljen strokovni naslov: magister oz. magistrica kognitivne znanosti (okrajšava: mag. kog. zn.). Skupno diplomo podeli Univerza v Ljubljani v imenu vseh sodelujočih (degree-awarding) partnerskih univerz.
Kognitivna znanost:
Kognitivna znanost se z interdisciplinarnega vidika ukvarja z raziskovanjem in razumevanjem duševnosti. Specifično, raziskuje kognitivne pojave kot so percepcija, mišljenje, reševanje problemov, odločanje, učenje, čustva, zavest. Kognitivna znanost je interdisciplinarni projekt, ki združuje različna znanstvena področja, filozofijo in tehnologijo. Njene temeljne konstitutivne discipline so nevroznanost, psihologija, antropologija, umetna inteligenca, biologija, lingvistika, filozofija in edukacijske vede.
Temeljni cilji programa:
Cilj skupnega interdisciplinarnega študijskega programa druge stopnje Kognitivna znanost je izšolati a) raziskovalce na področju kognitivne znanosti kot samostojne vede, b) strokovnjake, sposobne povezovalnega dela pri interdisciplinarnih projektih in c) strokovnjake, ki so sposobni sintetizirati dognanja kognitivne znanosti ter jih aplicirati na specifičnih področjih (npr. pri spodbujanju procesov pridobivanja in kreiranja znanja, pri poučevanju, pri izdelavi programske opreme za strojno učenje in odločanje ipd.). Za dosego navedenih ciljev morajo študenti pridobiti konceptualno razumevanje konstitutivnih ved, ustrezne raziskovalne veščine, predvsem pa veščino kolaborativnega dela v disciplinarno raznolikih skupinah.
Struktura programa:
Celoten program sestavljajo trije sklopi: konstitutivne discipline, »orodja« in integrativno jedro. V okviru prvih dveh sklopov se študenti seznanijo s konstitutivnimi disciplinami kognitivne znanosti in ustreznimi metodami. Namen prvih dveh sklopov je uravnovesiti poznavanje temeljnih disciplin kognitivne znanosti (glede na interes in predhodno izobrazbo lahko študenti izbirajo med: filozofijo, nevroznanostjo, kognitivno psihologijo, jezikoslovjem in umetno inteligenco). Temelj študija predstavlja integrativno jedro, kjer se študenti seznanijo s koncepti kognitivne znanosti kot interdisciplinarnega projekta. Na višjih stopnjah se študenti seznanijo s aktualnimi spoznanji in problemi raziskovanja človeške kognicije. Bistven del tega sklopa je pridobivanje veščine interdisciplinarnega skupinskega projektnega dela.
Ker gre za skupni študijski program, morajo študenti vsaj en semester (30 ECTS) opraviti na eni od partnerskih univerz. Mobilnost je načrtovana za tretji semester študija, ki je tematsko orientiran: študenti si izberejo temo s področja kognitivne znanosti, ki jo raziskujejo z interdisciplinarne perspektive. Glede na svoje zanimanje si za semester mobilnosti izberejo univerzo, članico mednarodnega konzorcija, ki omogoča najbolj kvaliteten študij in projektno delo s področja izbrane teme. Študenti lahko ostanejo na tuji univerzi tudi dva semestra v primeru, da izbrana institucija nudi primernejše možnosti za pripravo magistrskega dela in z njim povezanim raziskovalnim delom.
Več informacij:
- Mednarodna spletna stran programa
- Slovenska spletna stran programa