Vrsta predmeta
Obštudijska dejavnost
Kreditne točke (ECTS KT)
4
Status prijave
Zaprta
Študijski program
Za uveljavljanje ECTS kreditnih točk v študijskih programih 1. in 2. stopnje.
Pogoji za vpis k predmetu in pristop k izpitu
Na pravno kliniko se lahko prijavijo študentje 4. letnika I. stopnje, študentje II. stopnje in študenti, vpisani v dodatno leto. Ob prijavi na Pravno kliniko mora študent predložiti motivacijsko pismo (v katerem lahko predlaga teme, za katere želi, da bi jih obravnavali v okviru pravne klinike) ter življenjepis. Izbiro kandidatov opravi mentor glede na motiviranost, povprečno študijsko oceno, znanje tujih jezikov, udejstvovanje pri drugih obštudijskih dejavnostih, morebitne izkušnje in znanje iz področja varstva okolja ter na podlagi osebnega razgovora.
Termin izvedbe
Celoletni
Način izvedbe
V živo
Oblike dela
- Predavanja: 10 ur.
- Seminar: 20 ur.
- Samostojno delo: 90 ur.
Način ocenjevanja
Ni številčne ocene - opravljeno, ni opravljeno.
Vsebina predmeta
Pred začetkom pravne klinike v tekočem študijskem letu nosilec pravne klinike, ob upoštevanju predlogov študentov, ki bodo sodelovali v pravni kliniki in v sodelovanju z sodelujočimi organizacijami, izbere teme (probleme) pravne klinike za tekoče študijsko leto ter sestavi skupine za posamezne teme (probleme) oziroma projekte. Možna je tudi individualna obravnava posameznih tem (problemov). V delo klinike se vključujejo in pri njem sodelujejo tudi druge fakultete Univerze v Ljubljani – v odvisnosti od izbranih tem (problemov); skupno delo s študenti biologije, kemije, krajinske arhitekture, arhitekture, vodarstva in komunalnega inženirstva. Glede na izbrano temo bodo v okviru zunanje izbirnosti k sodelovanju povabljeni študenti ustreznih študijskih programov drugih članic UL. Na področju varstva okolja je takšna interdisciplinarnost izjemno pomembna.
V delu pravne klinike sodelujejo organizacije, ki se pri opravljanju svojih pristojnosti ali dejavnosti srečujejo s problemi varstva okolja in trajnostnega razvoja. Gre torej zlasti za Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ministrstvo za infrastrukturo; za vse občine; za izvajalce državnih in lokalnih javnih služb varstva okolja; za podjetja, ki onesnažujejo ali/in izkoriščajo okolje ter tudi za nevladne organizacije s področja varstva okolja (Umanotera, PIC NVO; idr.) Glede na vpetost Slovenije v EU bomo k sodelovanju skušali v čim večji meri pritegniti tudi organizacije drugih držav članic EU.
Potek dela: Teoretična analiza vsebine teme Na predavanjih nosilec pravne klinike in strokovnjaki iz sodelujočih organizacij ter strokovnjaki s področij, ki se nanašajo na teme (probleme) predstavijo teme (probleme) oziroma projekte, ki bodo predmet obravnave v tekočem študijskem letu in študente seznanijo z delovanjem sodelujočih institucij. Projektno delo: Nosilec klinike, študentje ter po potrebi tudi različni strokovnjaki se srečujejo na rednih srečanjih v okviru seminarja. V odvisnosti od izbrane teme (problema) lahko delo na njej, poleg rednih srečanj na Pravni fakulteti, vključuje tudi sodelovanje na sestankih in srečanjih pri sodelujočih in drugih organizacijah. Študentje v sodelovanju z mentorji pripravijo ustrezen projekt, v katerem celovito obravnavajo vse vidike tega problema in podajo predloge za pravne rešitve. Projekt je lahko študija, pravna analiza oziroma pravno mnenje. Lahko je predlog zakonodajne spremembe ali spremembe drugega predpisa ali predlog različnih vlog. Pro bono sodelovanje pri delu sodelujočih organizacij: Študentje se lahko pro bono vključijo v delo sodelujočih organizacij pri reševanju aktualnih pravnih vprašanj. V tem primeru se jim v sodelovanju z nosilcem klinike določi strokovnjaka v izbrani organizaciji kot mentorja in vsebino ter obseg svetovalnega dela. Za takšno sodelovanje bodo primerne predvsem okoljske nevladne organizacije.
Cilji in kompetence
Cilj klinike je poglobiti in nadgraditi znanje študentov, ki so ga ti pridobili v okviru predavanj in seminarjev pri predmetu Pravo varstva okolja in drugih predmetih Katedre za upravno pravo ter povečati sposobnost študentov za praktično delo na tem pravnem področju. Poleg tega študentje, v sodelovanju z različnimi (državnimi in lokalnimi) institucijami, nevladnimi organizacijami ter podjetji, bolje spoznajo njihovo delo in bolje razumejo njihovo delovanje. Poleg omenjenega je cilj klinike tudi spodbujati študente k oblikovanju zakonodajnih sprememb ter sprememb organizacije in pristojnosti (državnih in lokalnih) organov, kadar je to nujno zato, da se izboljša varstvo okolja v Sloveniji, bolje spodbudi uresničevanje trajnostnega razvoja ali izboljšajo storitve (državnih in lokalnih) organov za podjetja in posameznike.
Predvideni študijski rezultati
Znanje in razumevanje: V okviru dela v pravni kliniki študentje pridobijo izkušnje pri pripravi analiz različnih pravnih problemov, vključno s primerjalnimi študijami ter analizami veljavnih (in predlaganih) predpisov. Prav tako študentje pridobijo izkušnje v zvezi s pripravo zakonodaje in drugih (na primer občinskih) predpisov ter različnih vlog.
Nosilec: Izr.prof.dr. Senko Pličanič
Literatura
Literatura za delo v pravni kliniki je odvisna od izbrane teme (problema).
Priporočena temeljna (splošna) literatura:
- Ludwig Kramer: EU Environmental Law, Sweet&Maxwell, 2012.
- Fritjof Capra and Ugo Mattei: The Ecology of Law: Toward a Legal System in Tune with Nature and Community, Berrett&Koehlere Publishers, 2015.
- Cinammon Pinon Carlarne: Climate Change Law and Policy (EU and US Approaches), Oxford University Press, Oxford, 2010.
- Jeffrey D. Sachs: The Age of Sustainable Development. Columbia University Press, New York 2015.
- N. Klein: This Changes Everything: Capitalism vs. The Climate. Simon/Schuster, New York 2014.
- Rohana Ulluwishewa: Spirituality and Sustainable Development. Palgrave Macmillan, London 2014.
- Jeremy Rifkin: The European Dream: How Europe's Vision of the Future is Quietly Eclipsing the American Dream, Jeremy P. Tarcher, 2004.
- Jeremy Rifkin: The Empathic Civilization: The Race to Global Consciousness In a World In Crisis, Jeremy P. Tarcher, 2010.
- Jeremy Rifkin: The Third Industrial Revolution: How Lateral Power is Transforming Energy, the Economy, and the World, Palgrave Macmillan,2011
- Jeremy Rifkin: The Zero Marginal Cost Society: The internet of things, the collaborative commons, and the eclipse of capitalism, Palgrave Macmillan, 2014.
Opombe
Kreditno ovrednoteni predmeti so financirani s strani Univerze v Ljubljani in so za študente Univerze v Ljubljani brezplačni.