Razvoj in sistemi konstrukcij

Študent pri predmetu pridobi znanje o razvoju arhitekturnih konstrukcij in konstrukcijskih sistemov ter poglobi znanje o možnosti uporabe različnih konstrukcijskih rešitev, konstrukcijskih zasnov stavb in konstrukcijskih elementov stavb. Cilj je poglobljeno razumevanje načrtovanja novih konstrukcij oziroma védenje o že obstoječih konstrukcijah. Sistemi konstrukcij so prikazani preko zgodovinskega razvoja posameznih konstrukcijskih elementov (linijski, ploskovni, prostorski konstrukcijski element) oziroma njihovih sestavnih delov (nosilec, steber, okvir, paličje, lok oziroma obok, kupola, membrana...). Obravnavani so enostavni konstrukcijski sistemi (upogibni, tlačni, natezni konstrukcijski sistem), sestavljeni konstrukcijski sistemi (vrvna konstrukcija, napihljiva konstrukcija...) in tudi primeri posebnih konstrukcij (npr. konstrukcija, podprta z enim stebrom). Razložena je primernost uporabe različnih materialov (kamen oziroma opeka, les, jeklo, armirani beton) za posamezne konstrukcije. Preko zgodovinskega razvoja različnih konstrukcijskih rešitev v arhitekturi študent išče inovativne nove konstrukcijske zasnove stavb. Ključna učna metoda je študija primerov (case studies) znanih arhitekturnih del iz mednarodnega in slovenskega prostora.