Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Častni doktor

Naziv častna doktorica/častni doktor Univerze v Ljubljani podeljujemo za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti.

Prof. dr. Uroš Seljak

Predlagateljica: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Teoretični astrofizik in kozmolog prof. dr. Uroš Seljak deluje na Univerzi Kalifornije, Berkeley, in v Lawrence Berkeley National Laboratory. Najbolj znan je po raziskavah kozmičnega prasevanja, kopičenja galaksij in gravitacijskega lečenja. Njegov opus obsega okoli 200 izvirnih člankov in ima v strokovni javnosti izjemno težo. Zelo dejaven je v ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji. Nagrada, ki jo je ustanovil, spodbuja hitrejše vključevanje študentk in študentov v znanstveno delo.

Prof. dr. Jean Greisch

Predlagateljica: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani

Jean Greisch, ki prihaja s Katoliškega inštituta v Parizu, je eden od osrednjih predstavnikov sodobne hermenevtične filozofije in filozofije religije. Na vprašanja sodobnega polifoničnega sveta, na katera metafizika in fenomenologija ne odgovarjata več zadovoljivo, išče odgovore v hermenevtični paradigmi razuma, ki gre od védenja k razumevanju, od pomena k smislu, od gotovosti k modrosti negotovosti. Našo dobo zato imenuje hermenevtična doba razuma. Svojo misel je razvil v dialogu z Ricœurjem, Derridajem, Levinasom idr.