Najodličnejši raziskovalni dosežki

Avtorice: Ivana Jovović, prof. dr. Andreja Cirman,
prof. dr. Nevenka Hrovatin, prof. dr. Jelena Zorič

Predlagateljica: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

V večini študij je ugotovljen velik potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v gospodinjstvih, ki jih je mogoče doseči z energetsko učinkovitimi prenovami, ustrezno izbiro ogrevalnih sistemov, energetsko učinkovitim obnašanjem in drugimi ukrepi. Kljub temu ostaja potencial za varčevanje z energijo večinoma neizkoriščen, pri čemer se razkorak med optimalno in dejansko porabo v akademski literaturi označuje kot vrzel v energetski učinkovitosti (angl. energy-efficiency gap). Pri tem bo za dosego cilja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 treba ugotovljeno vrzel v rezidenčnem sektorju odpraviti, kar je precejšen izziv.

Raziskava prispeva k literaturi o vrzeli v energetski učinkovitosti s proučevanjem novih vplivnih dejavnikov odločanja in energetsko učinkovitega obnašanja gospodinjstev, in sicer socialnega kapitala in življenjskega sloga, povezanega z bivanjem v domu. Iz rezultatov raziskave izhaja, da zgolj socio-demografske in ekonomske značilnosti odločevalcev ter značilnosti stanovanja in lokacije ne zadostujejo za pojasnitev odločitev o izvedenih energetsko učinkovitih prenovah v slovenskih gospodinjstvih. Ugotovitve ekonometrične analize z uporabo retrospektivnega modela panelnih podatkov kažejo na pozitiven vpliv z domovanjem povezanega življenjskega sloga, pri čemer izstopata varčno ravnanje z energijo ter nagnjenost k vzdrževanju in popravilom doma po načelu »sam svoj mojster«. Prav tako je potrjen pozitiven vpliv socialnega kapitala, pri tem zlasti enostavnost dogovarjanja med stanovalci ter vzpostavljeno in delujoče formalno upravljanje stavbe. Poleg tega so se kot pomembni spodbujevalci energetsko učinkovitih prenov pokazali naslednji dejavniki: dohodek, starost anketiranca in stanovanja, predhodno izvedene prenove in razpoložljivost subvencij, medtem ko so visoke regionalne temperature in negativna gospodarska rast ovire za energetsko učinkovite prenove. Izsledki raziskave tako opozarjajo na potrebo po mešanici ukrepov, ki bi zajemali izobraževalne in informacijske kampanje, subvencije za energetsko učinkovite prenove ter ukrepe, ki spodbujajo boljše formalno upravljanje stavb in izgradnjo skupnosti. Izvajanje teh priporočil bi izboljšalo sprejemanje odločitev ter prispevalo k doseganju ciljev energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja v gospodinjstvih.

Vir

Jovović, I., Cirman, A., Hrovatin, N., Zorić, J. (2023) Do social capital and housing-related lifestyle foster energy-efficient retrofits? Retrospective panel data evidence from Slovenia. Energy policy, 69(113651). https://doi.org/10.1016/j.enpol.2023.113651

Avtorji: doc. dr. Danijel Crnčec, izr. prof. dr. Jerneja Penca,
izr. prof. dr. Marko Lovec

Predlagateljica: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Članek obravnava vpliv odziva EU na pandemijo covida-19 za zeleni prehod v okviru Evropskega zelenega načrta (EZN). Razlikuje med spremembami na ravni javnopolitičnih ukrepov (prva raven), načel vladanja (druga raven) in vrstnega reda prioritet (tretja raven). Članek vrednoti obseg sprememb in vzorce ter regionalne variacije na ravni držav članic, vlogo Komisije, ki zagovarja želene izbire, ter spodbude za večjo ambicioznost držav članic. Analiza kaže, da je okvir energetske Unije spodbujal polno vključitev podnebnih ciljev med ukrepe (prva raven sprememb) že pred EZN, vendar pa je odziv EU na covid-19 ustvaril močen finančni in javnopolitični vzvod za pospeševanje zelenega prehoda ter ponudil priložnost za zapiranje vrzeli med bolj in manj ambicioznimi članicami. Številne države, ki se tradicionalno zanašajo na sredstva EU, so izkoristile priložnosti, kar kaže na spremembo načel vladanja (druga raven). Vendar pa je imela kriza evolucijski in ne revolucionarni vpliv; medtem ko koherenca med energetskimi in podnebnimi cilji ostaja visoka, energetski prehod ni uspel polno vključiti ohranjanja biološke raznovrstnosti (kar bi ustrezalo tretji, paradigmatski ravni spremembe), čeprav je slednja nujna sestavina zelenega prehoda.

Članek obravnava aktualno temo energetsko-podnebnega prehoda EU in vključuje zadnja spoznanja več disciplin. Članek kaže, kako zmanjšati razlike med članicami EU in je še posebej relevanten za Slovenijo, kjer so energetsko-podnebni cilji navzkriž s širokim obsegom varovanih območij (Natura 2000 pokriva 38 % ozemlja).

Vir

Penca, J., Lovec, M. (2003) The COVID-19 pandemic and the EU: From a sustainable energy transition to a green transition? Energy Policy, 175, 113453 https://doi.org/10.1016/j.enpol.2023.113453.

Avtorji: prof. dr. Jaka Sodnik, izr. prof. dr. Nadica Miljković

Predlagateljica: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Raziskovalca iz Laboratorija za informacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko sta razvila metodo za avtomatizirano ocenjevanje nivoja sposobnosti za vožnjo pacientov z nevrološkimi težavami. Sposobnost vožnje se ugotavlja s pomočjo simuliranega voznega okolja, v katerem zdravnik pacienta izpostavi nizu testov za preizkus senzomotoričnih in kognitivnih funkcij. Nova metoda temelji na izračunu časa do fiksacije pogleda (TTF), ki se izračuna na podlagi podatkov sledilnika pogleda. Slednji ves čas beleži točko pogleda pacienta v simuliranem voznem okolju. TTF predstavlja časovni interval med trenutkom, ko se vnaprej izbrani dražljaj pojavi v vidnem polju, pa do trenutka, ko testirana oseba ta dražljaj opazi in pogled usmeri nanj.

TTF smo analizirali pri 56 bolnikih, da bi ocenili njihovo primernost, neprimernost in pogojno primernost za vožnjo. Za analizo videoposnetkov pogleda smo uporabili metodo strojnega učenja, ki zaznava prekrivanje točke pogleda z interesnimi točkami v simulaciji. Pri pacientih, ki so bili predhodno s pomočjo referenčnih testov diagnosticirani kot nesposobni za vožnjo, je bil TTF signifikantno daljši kot pri kontrolni skupini. Čeprav smo uporabnost metode dokazali na nevroloških pacientih, je slednja uporabna za vse vrste voznikov, pri katerih je sum na zmanjšano sposobnost vožnje zaradi degradacije osnovnih senzomotoričnih in kognitivnih funkcij.

Omenjeni znanstveni prispevek je bil objavljen v najvišje uvrščeni reviji na področju matematične in eksperimentalne psihologije pri založbi Springer.

Vir

Miljković, N., Sodnik, J. Effectiveness of a time to fixate for fitness to drive evaluation in neurological patients. Behavior research methods. 2023, vol. , str. 1-16, ilustr. ISSN 1554-3528. https://doi.org/10.3758/s13428-023-02177-3

Avtorji: dr. Floriana Coppola, dr. Luca Frigau, dr. Jernej Markelj,
dr. Jasna Malešič, prof. dr. Claudio Conversano,
prof. dr. Matija Strlič

Predlagateljica: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

Dr. Floriani Coppola, podoktorski raziskovalki Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju s soavtorji, v okviru prestižnega projekta EU-programa Marie Curie, uspel izjemen preboj. Z raziskovanjem ozadja nove metodologije za datiranje papirja je skupaj z Univerzo Cagliari ter Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) dokazala, da lahko papir datiramo izjemno natančno: na dve leti. Tako nizka negotovost ni mogoča z nobeno od drugih obstoječih metod, kot je na primer radiokarbonsko datiranje.

Raziskava je obsegala spektroskopsko analizo 100 knjig iz splošne zbirke NUK iz obdobja med letoma 1851 in 2000, ki velja za prehodno obdobje v zgodovini izdelave papirja. Na podlagi 3.000 NIR spektrov in analize s tremi algoritmi strojnega učenja je raziskava pokazala, kako spremembe v sestavi papirja in naravna razgradnja vplivajo na modele datiranja. Za točnost napovedi so pomembnejše skupne spektralne lastnosti strukture celuloze in proteinov, ne pa razgradnja. Raziskava odpira novo področje raziskav, pomembnih za področja kulturne dediščine, forenzike, podatkovne analize in kemije materialov.

Raziskava je bila objavljena v vrhunski znanstveni reviji Journal of the American Chemical Society (IF 16,4) in 12. junija 2023 tudi povzeta v prestižni reviji Nature Chemistry (IF 24,3).

Vir

Coppola, F., Frigau, L., Markelj, J., Malešič, J., Conversano, C., Strlič, M. (2023). Near-Infrared Spectroscopy and Machine Learning for Accurate Dating of Historical Books. Journal of the American Chemical Society 145(22), 12305–12314. https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.3c02835

Avtorja: doc. dr. Jana Faganeli Pucer, Peter Mlakar

Predlagateljica: Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Točnost meteoroloških napovedi postaja ključna za pravočasno načrtovanje in ukrepanje ob vremenskih pojavih, tudi v povezavi s podnebnimi spremembami. Največja težava klasičnih meteoroloških modelov je nizka ločljivost (20 km x 20 km), kar onemogoča bolj natančne napovedi, predvsem na razgibanih območjih.

Avtorji so razvili metodo ANET (Atmosphere NETwork), ki temelji na nevronski mreži (slika 1). Od konvencionalnih metod se razlikuje predvsem v tem, da lahko hkrati napove vremenske podatke za več lokacij in za celotno časovno okno ter z višjo ločljivostjo. Bistvo metode ANET je uporaba t. i. normalizacijskih tokov (ang. normalizing flows), kar omogoča bolj fleksibilno opisovanje distribucije vremenskih spremenljivk in bolj natančne napovedi (slika 2).

Evropska in slovenska raziskovalna skupnost (soavtor na obeh objavah Janko Merše je zaposlen na Agenciji RS za okolje ‒ ARSO) je prepoznala metodo ANET kot referenčno metodo za primerjavo in vrednotenje novih metod poprocesiranja meteoroloških napovedi. Soavtorstvo objave podatkovne zbirke EUPPBench in rezultatov vrednotenja metode ANET v reviji Earth system science data, ki je druga revija po faktorju vpliva na področju meteorologije, dokazuje tudi kakovost in pomembnost tega raziskovalnega dela ter njegov prispevek k razumevanju vremenskih pojavov in podnebnih sprememb.

Viri

Demaeyer, J., Bhend, J., Lerch, S., Primo, C., Van Schaeybroeck, B., Atencia, A., Bouallègue, Z. B., Chen, J., Dabernig, M., Evans, G., Faganeli Pucer, J., Hooper, B., Horat, N., Jobst, D., Merše, J., Mlakar, P., Möller, A., Mestre, O., Taillardat, M., Vannitsem, S. The EUPPBench postprocessing benchmark dataset v1.0. Earth system science data, 2023, 15(6):2635-2653, doi: 10.5194/essd-2022-465. [COBISS.SI-ID 157415427], A'', IF(2022)=11,4 (2/94 Meteorology & Atmospheric Sciences), Google h-5 indeks revije: 78
 

Mlakar, P., Merše, J., Faganeli Pucer, J. Ensemble weather forecast post-processing with a flexible probabilistic neural network approach, arXiv [preprint], https://doi.org/10.48550/arXiv.2303.17610, 2023.

Nosilec: prof. dr. Tomaž Katrašnik

Avtorji: dr. Klemen Zelič, Igor Mele, dr. Jože Moškon,
dr. Francisco Ruiz-Zepeda, doc. dr. Arghya Bhowmik,
prof. dr. Miran Gaberšček

Predlagateljica: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

Raziskovalci UL FS in UL FKKT, KI in DTU so premaknili meje razumevanja elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo. Na podlagi inovativnih izpeljav fundamentalne termodinamike materialov, elektrokemijskih meritev, napredne mikroskopije in najnaprednejših simulacijskih modelov so na primeru materiala LiFePO₄ odkrili in prvič pojasnili elektrokemijske odzive znotrajdelčnega fazno separiranega stanja. Tako so odkrili, da ima elektroda, če je v znotraj- ali meddelčno separiranem stanju [1], pri enakem stanju napolnjenosti in pri enaki temperaturi različne kemijske potenciale in tako tudi različne električne potenciale (slika 1). Kot specifičen primer vstopa v znotrajdelčno separirano stanje so dodatno pokazali, da je med dinamičnim delovanjem baterije možno vstopiti v napetostno histerezo (slika 1) [1], ki je do zdaj veljala za področje, v katerem baterija ne more delovati pri končnih tokovih. Dodatno so eksperimentalno in modelsko potrdili, da je za obe stanji značilen tudi izrazito drugačen impedančni odziv elektrode [1,2], in prvi pokazali presenetljiv rezultat induktivnega obnašanja materiala s fazno separacijo v nizkofrekvenčnem delu spektra [2]. Ta odkritja premikajo meje razumevanja elektrokemije materialov s fazno separacijo ter odstirajo možnosti naprednega nadzora in diagnostike baterij in virtualnih zaznaval, ki so ena od prebojnih področij razvoja baterijskih sistemov in na katerih avtorji sodelujejo v več kot 10 EU-projektih.

Viri

[1] Katrašnik, T., Moškon, J., Zelič, K., Mele, I., Ruiz-Zepeda, F., Gaberšček, M. Entering voltage hysteresis in phase-separating materials : revealing the electrochemical signature of the intraparticle phase-separated state. Advanced materials. [Online ed.]. Aug. 2023, vol. 35, iss. 31, [article no.] 2210937, str. 1-18, ilustr. ISSN 1521-4095. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adma.202210937, DOI: 10.1002/adma.202210937 (JCR IF= 29.4)

[2] Zelič, K., Mele, I., Bhowmik, A., Katrašnik, T. Phase separating electrode materials - chemical inductors?. Energy storage materials. Feb. 2023, vol. 56, str. 489-494, ilustr. ISSN 2405-8297. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2405829723000090, DOI: 10.1016/j.ensm.2023.01.008 (JCR IF= 20.4)

Nosilka: prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn

Avtorji_ice: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Kasilda Bedenk,
izr. prof. dr. Andrej Blatnik, prof. dr. Mileva Blažič, Biserka Bobnar,
Nina Brezar, Katarina Čobec, izr. prof. dr. Marijan Dović,
Branko Gradišnik, doc. dr. Robert Grošelj, prof. dr. Miran Hladnik, 
Iztok Ilc, prof. dr. Miha Javornik, akad. prof. dr. Marko Jesenšek,
prof. dr. Marko Juvan, prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn,
dr. Melita Koletnik, prof. dr. Miha Kovač, 
akad. prof. dr. Jože Krašovec, dr. Domen Krvina, 
prof. dr. Andreas Leben, doc. dr. Amalija Maček, Tina Mahkota,
akad. prof. dr. Igor Maver, izr. prof. dr. Aleš Maver,
izr. prof. dr. Majda Merše, doc. dr. Adriana Mezeg, 
izr. prof. dr. Tamara Mikolič Južnič,
doc. dr. Tjaša Mohar, doc. dr. David Movrin,
prof. dr. Irena Novak Popov, doc. dr. Matija Ogrin, 
izr. prof. dr. Tomaž Onič, doc. dr. Silvana Orel Kos, 
Tadej Pahor, doc. dr. Nina Petek, Tanja Petrič,
dr. Andreja Pignar Tomanič, prof. dr. Agnes Pisanski Peterlin,
doc. dr. Blaž Podlesnik,  mag. Aleš Pogačnik, doc. dr. Damjan Popič,
dr. Mojca Pretnar, prof. dr. Irena Prosenc, doc. dr. Luka Repanšek,
Julija Rozman, doc. dr. Špela Sevšek Šramel, prof. dr. Tone Smolej,
Janž Snoj, prof. dr. Vid Snoj, izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec,
izr. prof. dr. Namita Subitto, izr. prof. dr. Maja Šabec,
doc. dr. Jana Šnyova, dr. Janko Trupej, dr. Jerneja Umer Kljun,
doc. dr. Luka Vidmar, Benjamin Virc, dr. Urša Vogrinc Javoršek,
Zarja Vršič, dr. Judit Zágorec-Csuka, doc. dr. Marija Zlatnar Moe,
doc. dr. Simon Zupan, prof. dr. Tanja Žigon

Predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zgodovina slovenskega literarnega prevoda, ki sta jo izdali Cankarjeva založba in Znanstvena založba FF UL, v 125 poglavjih osvetljuje vlogo prevoda v razvoju slovenske literature, jezika in kulture, proučuje povezave med slovensko kulturo in tujimi kulturami ter tako prispeva k vidnosti in prepoznavnosti literarnih prevajalcev.

Delo predstavlja rezultate večletnega raziskovanja 64 strokovnjakov in obravnava tako prevode literarnih besedil kot tudi prevode pomembnejših religioznih in teoretičnih besedil v slovenščino in iz slovenščine v tuje jezike. Posledično se ne omejuje na prevajalsko dejavnost zgolj na območju Republike Slovenije, temveč se posveti literarnemu prevajanju tudi v zamejstvu in v izseljenskih skupnostih, torej v vseh okoljih, kjer je bila v prevodnem procesu udeležena slovenščina.

Monografija kronološko povzema literarno prevajanje od najstarejših prevodov verskih besedil v srednjem veku do obdobja po slovenski osamosvojitvi, predstavlja prevodne izmenjave z devetnajstimi tujimi jeziki, prinaša prereze značilnosti literarnega prevoda po žanrih (od prevajanja fantazijskih besedil do uglasbenih besedil), osvetljuje prevajanje izbranih avtorjev nacionalnega pomena ter predstavlja vidnejše slovenske literarne prevajalce in prevajalke.

Monografija ima podporno spletno stran v slovenščini in angleščini s povzetki poglavij, bibliografijo slovenskih prevodoslovnih raziskav in kronološkim prikazom profilov osrednjih slovenskih literarnih prevajalcev.

Viri

Kocijančič Pokorn, N., Grošelj, R., Mikolič Južnič, T., Pisanski Peterlin, A., ur. 2023. Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I: Pregled zgodovinskega razvoja. Ljubljana: Cankarjeva založba in Znanstvena založba FF UL.

Kocijančič Pokorn, N., Grošelj, R., Mikolič Južnič, T., Pisanski Peterlin, A., ur. 2023. Zgodovina slovenskega literarnega prevoda II: Slovenska literatura v dialogu s tujino. Ljubljana: Cankarjeva založba in Znanstvena založba FF UL.

Avtorji_ice: doc. dr. Daša Stupica, dr. med., Stefan Collinet-Adler, MD, MPH, izr. prof. dr. Rok Blagus, Anja Gomišček,
znan. sod. dr. Tjaša Cerar Kišek, prof. dr. Eva Ružić-Sabljić,
Maša Velušček

Predlagateljica: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Doksiciklin za 10 dni je priporočeni prvi izbor zdravljenja eritema migrans (EM), ki je najpogostejša oblika lymske borelioze. Da bi ugotovili krajše učinkovito zdravljenje in zmanjšali potencialno škodljivo in pretirano rabo antibiotikov, smo nameravali oceniti, ali je 7-dnevno zdravljenje s peroralnim doksiciklinom neinferiorno 14-dnevnemu zdravljenju pri odraslih bolnikih s solitarnim EM.

Od julija 2017 do oktobra 2018 smo 300 bolnikov s solitarnim EM vključili v randomizirano odprto neinferiorno klinično raziskavo. Polovica bolnikov je prejela peroralni doksiciklin 100 mg na 12 ur za 7 dni, druga polovica pa za 14 dni. Pet (3 %) od 147 bolnikov, zdravljenih 7 dni, in 3 (2 %) od 147, zdravljenih 14 dni, so imeli ob kontrolnem pregledu po dveh mesecih neuspeh zdravljenja, ki se je kazal z vztrajanjem eritema (razlika 1,4 %; zgornja meja enostranskega 95 % intervala zaupanja 5,2 %, kar je manj od preddoločene meje za neinferiornost (6 %); p=0,64). Pri nobenem bolniku se med 12-mesečnim opazovanjem niso pojavili novi klinični znaki lymske borelioze in nihče ni imel po zdravljenju iz kože ponovno izolirane borelije. Dva (1 %) od 150 bolnikov, zdravljenih 7 dni, in eden (1 %) od 150 bolnikov, zdravljenih 14 dni, so prekinili antibiotično zdravljenje zaradi neželenih sopojavov.

Naši rezultati podpirajo predpisovanje peroralnega doksiciklina za 7 dni za zdravljenje odraslih bolnikov s solitarnim EM v Evropi, kar omogoča manjšo izpostavitev antibiotikom od trenutno priporočene.

Vir

Stupica D., Collinet-Adler S., Blagus R., Gomišček A., Cerar Kišek T., Ružić-Sabljić E., Velušček M. Treatment of erythema migrans with doxycycline for 7 days versus 14 days in Slovenia : a randomised open-label non-inferiority trial. The Lancet Infectious Diseases. 2023, vol. 23, iss. 3, str. 371-379.

Avtorice: Janja Rihter, doc. dr. Milena Košak Babuder,
prof. dr. Milena Valenčič Zuljan

Predlagateljica: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Avtorice smo proučevale sodelovanje med specialnim in rehabilitacijskim pedagogom in učiteljem likovne umetnosti pri delu z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja zaradi dispraksije in neverbalnih specifičnih učnih težav (NSUT), ki močno vplivajo na praktične spretnosti, s tem pa na doseganje učnih ciljev pri likovni umetnosti. Proučevale pa smo tudi profesionalni razvoj strokovnih delavcev obeh omenjenih profilov.

Za uspešno delo učencev z dispraksijo in NSUT pri likovni umetnosti je pomembno timsko sodelovanje učitelja likovne umetnosti kot specialista predmetnega področja ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga kot strokovnjaka s področja dela z učenci s posebnimi potrebami (PP), da v okviru inkluzivne paradigme omogočita razvoj potencialov učencev s PP ter s tem uspešno napredovanje pri pouku likovne umetnosti.Raziskava, ki je bila opravljena na vzorcu 57 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter 85 učiteljev likovne umetnosti, omogoča vpogled v prakso sodelovanja med obema strokovnima profiloma v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole pri delu z učenci s primanjkljaji na neverbalnih področjih učenja. V raziskavi smo ugotavljali, kako sodelujoči strokovni delavci ocenjujejo potrebnost sodelovanja in kako sodelujejo. Zanimalo nas je timsko poučevanje, ki predstavlja partnerstvo med dvema strokovnima delavcema, ki s svojim delom omogočata dostop do kakovostne obravnave nove učne snovi kot tudi do prilagoditev in specifičnih strategij, potrebnih za učni proces učencev s PP, želeli smo ugotoviti, kateri je najpogostejši pristop timskega poučevanja in ali vidijo v tovrstnem sodelovanju prednosti za učence. Preverjali smo tudi, kako pomembno je tovrstno sodelovanje za njihov profesionalni razvoj in ohranjanje rezilientnosti na karierni poti. Izkušnja sodelovanja pri likovni umetnosti bi lahko bila dobro izhodišče za spodbujanje profesionalnega razvoja in prenos pristopov timskega poučevanja tudi v druge predmete.

Vir

Rihter, J., Babuder, M. K., & Zuljan, M. V. (2023). Collaboration between special education teachers and visual arts education teachers in working with pupils with severe specific learning difficulties and its relationship to professional development [Journal Article]. European Journal of Special Needs Education, ahead-of-print(ahead-of-print), 1–14. https://doi.org/10.1080/08856257.2023.2185859

Avtorji_ice: dr. Maša Mavri, dr. Sanja Glišić, dr. Milan Senćanski,
prof. dr. Milka Vrecl Fazarinc, prof. dr. Mette M. Rosenkilde,
doc. dr. Katja Spiess in izr. prof. dr. Valentina Kubale Dvojmoč

Predlagateljica: Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

Opisani dosežek je rezultat sodelovanja s prof. Mette M. Rosenkilde z Univerze v Kobenhavnu, Danska pri karakterizaciji s proteinom G sklopljenih receptorjev (GPCR) BILF1, kodiranih v prašičjih gamaherpesvirusih (PLHV1-3) in humanem Epstein-Barr virusu. Receptorji BILF1 imajo pomembno vlogo pri imunomodulatornih in onkogenih lastnostih virusov. Z uporabo sodobnega testa internalizacije v realnem času, ki omogoča meritve internalizacije receptorjev v živih celicah, smo pokazali ohranjenost konstitutivne internalizacije za vse receptorje BILF1. Omenjeni test smo uporabili v kombinaciji z različnimi orodji za utišanje izražanja proteinov endocitoze in pokazali, da internalizacija receptorjev BILF1 poteka prek klatrinskih mešičkov, v manjši meri pa je odvisna tudi od kaveolina-1. Dodatne analize v celicah z izbitimi geni za β-arestine ter analize proteinsko-proteinskih interakcij s testom BRET2 in analizo ISM so pokazale, da internalizacija poteka neodvisno od arestina β. Pokazali smo še, da se receptorji BILF1 v citoplazmi bodisi prerazporedijo v pozne endosome/lizosome ali pa se vrnejo nazaj na celično površino. Poznavanje mehanizmov endocitoze in recikliranja onkogenih receptorjev BILF1 ter identifikacija sodelujočih proteinov je pomembna za razumevanje njihovih bioloških funkcij in interakcij, primerjava s prašičjimi homologi pa je osnova za razvoj prašičjega modela za nadaljnje študije receptorja BILF, pomembnega pri okužbi z virusom EBV.

Vir

Mavri, M., Glisic, S., Sencanski, M., Vrecl, M., Rosenkilde, M. M., Spiess, K., Kubale, V. (2023). Patterns of human and porcine gammaherpesvirus-encoded BILF1 receptor endocytosis. Cellular and molecular biology letters, 28(14):1-19.
https://doi.org/10.1186/s11658-023-00427-y