Junij 2024

Študentke in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so ob praznovanju Dneva za umetnost UL  v Galeriji UL odprli razstavo Glava kot gledališče, Face to face in Postavitev z rdečim pokrovom.

Rokokojski portreti študentk in študentov UL AGRFT v sklopu razstave Glava kot gledališče prikazujejo posodobljene rokokojske portrete z nenavadnimi lasuljami in naglavnimi pokrivali. Ekscesni liki obiskovalke in obiskovalce popeljejo v igriv in lahkotni slog ekstravagantnih zgodovinskih referenc. Izvirna umetniška dela so nastala pod mentorstvom doc. mag. Tine Kolenik. 

Face to face je knjiga umetnice Eme Kobal (mentorica izr. prof. mag. Zora Stančič), ki temelji na majhni knjižici (t. i. flip book). Ta ob hitrem premikanju strani knjige oživi animirano sekvenco dveh obrazov. Umetnica je s tehniko kolagrafije ustvarila originalne grafike, ki so bile v tehniki sitotiska povečane in natisnjene v različnih barvah.

Matej Zupan v preddverju Galerije UL navdihuje z razstavo Postavitev z rdečim pokrovom (mentorica izr. prof. mag. Zora Stančič, somentor prof. mag. Žiga Kariž). »Postavitev kot celota zajema vse svoje komponente; predmete/artefakte ter umetniška dela, ki jih interpretirajo. Tako namesto da stojijo sami zase, skupaj v sožitju tvorijo končno veliko umetnino, v kateri se dopolnjujejo,« razlaga Zupan.

Čeprav je Giacomo Puccini (1858–1924) v svoja dela vselej mojstrsko vpletal humor, predstavlja Gianni Schicchi edino skladateljevo resnično komično opero. Vsebinsko se enodejanka naslanja na 30. kitico Dantejevega Pekla, v kateri pesnik omenja firenčana Giannia Schicchija, ki se je v osmem krogu pekla znašel med ponarejevalci in goljufi, ker si je želel prilastiti premoženje Bousa Donatija s krajo njegove identitete.

Zabavno zgodbo sta Puccini in libretist Giovacchino Forzano postavila v Donatijevo spalnico takoj po njegovi smrti, kjer družina preminulega hlini žalovanje in živčno išče oporoko. Veselo pričakovanje dediščine se spremeni v jezo, ko se izkaže, da so bili vsi razdedinjeni, zaradi česar svojci prosijo iznajdljivega Giannija Schicchija, da sestavi lažno oporoko. A Gianni jih na prošnjo hčere okrade – preoblečen v obleke mrtvega bogataša v pričo notarja napiše novo oporoko, v kateri večino premoženja zapusti sebi v veliko veselje hčere Laurette, ki bi se rada poročila z Rinucciom. V operi lahko občudujemo Puccinijev izjemni občutek za hipni oris resničnih, večdimenzionalnih ljudi in stvarne, četudi ne vedno najbolj plemenite odnose med njimi.

Komično opero v enem dejanju bodo na odru SNG Opera in balet Ljubljana 26., 27. in 28. junija ob 19. uri izvedli študenti in študentke Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG). Opernemu orkestru in pevskim solistom UL AG bo dirigiral izr. prof. Simon Dvoršak. Opera je nastala pod režijsko taktirko prof. Bernda Schmitta z Državne visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu ter v koprodukciji UL AG, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in SNG Opera in balet Ljubljana.

Lepo vabljeni!

– Jakob Barbo in Maša Medved, UL AG

Prof. mag. Tanja Pak, vodja smeri Unikatno oblikovanje / Steklo in keramika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) in mednarodno priznana slovenska umetnica, je na eni izmed najprestižnejših svetovnih tekmovalnih razstav sodobne umetnosti v steklu, Toyama International Glass Exhibition na Japonskem, za delo Rêverie prejela najvišjo nagrado Grand Prize. Delo bo razstavljeno v Toyama Glass Art Museum od 13. julija do 14. oktobra 2024 in bo nato postalo del njihove stalne zbirke.

Mednarodna razstava stekla v Toyami je trienalni dogodek, ki letos poteka tretjič. Predstavlja najnovejše vrhunske dosežke sodobne umetnosti v steklu z vsega sveta in spodbuja njen razvoj. Letošnja žirija v sestavi direktorice Studia v Muzeju stekla v Corningu Amy Schwartz, glavne urednice pri Novo steklo: umetnost in arhitektura Ute Klotz, ustanovitelja in izvršnega direktorja Šanghajskega muzeja stekla Zhanga Lina, direktorja Nacionalnega muzeja umetnosti v Osaki Shime Atsuhiko in direktorja Muzeja steklarske umetnosti Toyama Tsuchide Rurika je letos izbirala med 785 deli 580 umetnikov iz petdesetih držav. Na razstavi v Muzeju steklarske umetnosti Toyama, ki je delo znamenitega arhitekta Kenga Kume, bo razstavljenih približno 50 izbranih del, med njimi tudi najvišje nagrajena prostorska skulpturalna postavitev večjih dimenzij Tanje Pak.

Dragi sodelavki ob izjemnem dosežku iskreno čestitamo!

Osnova za nagrajeno delo Rêverie je postavitev Rêverie/Tja, ki jo je leta 2022 izvedla v Križevniški cerkvi v Ljubljani, v sklopu 70. Festivala Ljubljana. Rêveries se sprašuje o krhkosti našega bivanja, o eterični prisotnosti in o našem minljivem, skoraj nematerialnem obstoju. Ob premišljevanju o bistvenih vprašanjih postavlja izziv, kako idejo krhkosti in navidezne lahkotnosti prenesti v materijo, kjer skoraj izgine, in za seboj pusti le misel, občutek. Povezuje se z vprašanjem, kaj se skriva za domnevno lahkotnostjo in breztežnostjo ter kaj resnično dela naša hrepenenja in sanje eterične.

»Prejem glavne nagrade mednarodne razstave stekla v Toyami mi je v veliko čast. To, da je žirija opazila in izpostavila moje delo, zame ni le priznanje, temveč tudi izjemna potrditev. Nagrada prihaja v popolnem trenutku, da mi da motivacijo za nadaljnje iskanje neoprijemljivega, čutnega,« je ob prejemu nagrade povedala umetnica. Vsakič na tekmovanju podelijo eno Grand Prize, eno zlato nagrado, dve srebrni in pet nagrad žirije.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V projekt celostne predstavitve najpomembnejše slovenske grafične umetnice Adriane Maraž (1931–2015) se vključuje tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) s predstavitvijo grafičnih del iz svoje zbirke študentskih grafik, ki predstavljajo najbogatejši del Umetniške zbirke UL ALUO. Izbor je bil delo asist. mag. Gregorja Kokalja in izr. prof. dr. Nadje Zgonik. V Galeriji DLUL v Zoisovi palači bodo prikazani grafični začetki te umetnice, litografije, ki so nastale ob koncu njenega študija na tedanji Akademiji upodabljajočih umetnosti (danes UL ALUO) leta 1957. Na razstavi prikazana zgodnja grafična dela bodo odstrnila pogled na umetničine začetke v tej disciplini. Prikazanih bo še nekaj izsekov iz izjemnih fotografskih portretnih serij osrednjih imen slovenskih fotoreporterjev in fotografov, Leona Dolinška, Joca Žnidaršiča in Tihomirja Pinterja.

Razstave umetničinih del bodo sočasno postavljene tudi v Galeriji ZDSLU, Komenskega 8, kjer bodo prvič na ogled slikarski portreti v tehniki olje na platnu in Ateljeju Maraž&Bernik na istem naslovu, v prostoru, kjer je umetnica ustvarila skoraj svoj celoten opus. Tu bodo prikazani osebni predmeti in dokumentarno gradivo. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo osrednja razstava s pregledno predstavitvijo celotnega grafičnega opusa (odprtje 11. 7. 2024).

Adriana Maraž, svetovno uveljavljena grafičarka, ena ključnih predstavnic ljubljanske grafične šole, je svojo kariero po študiju na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti začela kot slikarka in se v šestdesetih letih ukvarjala z raziskavami slike kot objekta, izzivala sta jo tako novi realizem kot konceptualistična transformacija umetniškega predmeta, preden se je z vnašanjem ikonografije efemernega in uprizarjanjem porabniških predmetov v posebni inačici socialističnega poparta povsem posvetila grafični umetnosti. Njen sloves je slonel na posebnem, slikarskem pristopu h grafični tehniki, barvni jedkanici, ki jo je uporabljala na poseben način, tako da je v dolgotrajnem in natančnem delu na kovinski plošči z risanjem in jedkanjem oblikovala matrico, ki je odtisnjena lahko tudi v več barvah z ene plošče oblikovala taktilno občutene površine predmetov v razkošnih barvnih niansah.

Razstavni projekt bo pomembno prispeval k osvežitvi pogleda na to pomembno slovensko ustvarjalko, spomnil na njeno vlogo najpomembnejše slovenske grafične umetnice in jo vsidral v kulturni zavesti kot eno najpomembnejših ustvarjalk druge polovice 20. stoletja. Dodal bo pomemben kamenček k raziskovanju feministične problematike in družbene vloge umetnice v pretežno moški družbi vodilnih umetniških imen šestdesetih in sedemdesetih let.

– Izr. prof. dr. Nadja Zgonik, umetnostna zgodovinarka, Katedra za teoretične vede, UL ALUO

V študentskem naselju v Rožni dolini Ljubljana je od 14. junija do 16. septembra 2024 na ogled prva razstava nove Poletne galerije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), ki je nastala v sodelovanju s Študentskim domom Ljubljana (ŠDL). Predstavlja projekte študentov 6. semestra 1. stopnje grafičnega oblikovanja.

Študentke in študenti UL ALUO na koncu vsakega študijskega leta predstavljajo svoje dosežke, ki so inovativni, aktualni in samosvoji. Prikaz takšnih del omogoča vpogled v prihodnost razvoja družbene miselnosti in občega napredka. Ta dela je moč videti iz leta v leto na zaključni razstavi v matični ustanovi, ko hodniki in predavalnice postanejo galerijski prostori. Vendar je nenehna težnja študentov in profesorjev pokazati dela ne le zavzeti, ampak tudi naključni, širši javnosti.

Zakaj v Rožno

ŠDL je s svojo prostorsko umestitvijo v urbani prostor in frekventnostjo stanovalcev pravo mestno vozlišče. Kakovostno bivanje se med drugim uresničuje tudi v urejenosti in programu okolice osnovnih bivalnih enot, zato so posegi v ta javni prostor mišljeni kot dvigovanje teh kvalitet. Sploh v poletnih mesecih, ko se populacija domačih študentov menja (odhajajo stari, prihajajo novi najemniki) in ko smo priča veliki fluktuaciji mednarodne študentske populacije, ki predstavljajo izredno prosperitetno občinstvo. 

V tem kontekstu se bo v študentskem naselju v Rožni dolini od tega poletja dalje predstavljalo kurirane in redakcijsko izbrane dosežke študentov UL ALUO, v obliki pripetih cerad oz. ponjav na žični ograji športnega igrišča. Vsako leto med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem, saj ta čas zajema širok spekter gledalcev oz. odjemalcev in bo vplival tudi na izbor del, ki se ne ukvarjajo z lokalnimi vsebinami ali jezikovnimi okolji, ampak pogledujejo v širši kulturni prostor.

Več o uvodni razstavi

Za prvo, uvodno edicijo, ki soupada s praznovanjem 40. letnice študija oblikovanja na Univerzi v Ljubljani, so bila izbrana dela študentov zaključnega letnika prve stopnje študija grafičnega oblikovanja. To so projekti na temo prihodnosti knjige kot enega od stebrov civilizacije, ki so rezultat zadnje naloge pred diplomo pri predmetu GO6 - Analiza sinteza. 

Študenti so prebrali eno od razpisanih avtobiografskih novel (Amelie Nothomb: Metafizika cevi ali Agota Kristof: Analfabetka). Izsledke analize literarnega dela je posamezen študent povezal s svojo temo diplomske naloge in jo zasnoval v obliki založniškega izdelka, kot npr.: tiskana, zvočna ali digitalna knjiga. Spoznavanje s tehnologijami tiska in kratkimi predstavitvami zasnov smo povezali na ekskurziji v Splitu (HR) in Grudah (BIH). Obisk Akademije za likovno umetnost v Splitu je vseboval predstavitve konceptov nalog in druženje z vrstniki, ogled tiskarne Grafotisak pa je razjasnil zakonitosti procesa izvedbe knjižnih izdelkov na najvišji tehnološki ravni. Na koncu je sledila zasnova, priprava in izvedba skupinske predstavitve v konkretnem prostoru, Poletni akademiji.

Avtorice in avtorji razstave: Nika Dejanović, Vladana Dimitrijević, Michelle Louise Dressler, Katarina Golouh, Zuzana Hančíková, Gabriel Klančar, Katja Klinc, Jan Kranjec, Manca Lovšin, Valentina Lupi, Siiri Lydia Luukkonen, Lina Pavlin, Zala Reberc, Ana Rogač, Tim Topić in Nea Emilia Yli-Junnila.

Izvajalci predmeta na UL ALUO: prof. Boštjan Botas Kenda, doc. Roman Ražman, doc. Nejc Prah in doc. Primož Fijavž. 

– Prof. Boštjan Botas Kenda, UL ALUO

ZINE ČITALNICA / Gramfall: Enigmatična metropola

13. junija 2024 se je v galeriji DobraVaga odprla razstava ZINE ČITALNICA / Gramfall: Enigmatična metropola, predstavitev skupinskega zina študentk in študentov smeri Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Mesto Gramfall, skrito v večnem somraku, je kraj poln skrivnosti in nadnaravnih pojavov. Mesto obvladuje vseprisotna korporacija Gramfall, njegovo ime in identiteta pa sta neločljivo povezana s tem senčnim konglomeratom. Vpliv korporacije se razteza na vsak vidik življenja, predvsem preko njene prekomerne in nenavadne oglaševalske kampanje, ki prežema urbano pokrajino. Neonski panoji in holografski zasloni prebivalce bombardirajo s subliminalnimi sporočili, kar zagotavlja pokorne in nadzorovane subjekte.

Kljub – ali morda prav zaradi – teh bizarnih pojavov Gramfall uspeva v stanju kaotične harmonije. Njegovi prebivalci, čeprav manipulirani in zatirani, krmarijo po svoji nenavadni resničnosti z občutkom resignirane sprejetosti. Meje med naravnim in nadnaravnim se zamegljujejo, zaradi česar je Gramfall mesto, kjer se lahko zgodi karkoli in kjer nič ni resnično tako, kot se zdi.

Avtorice in avtorji: Vanja Flis, Jasmina Grobin, Jure Hüll, Tinkara Kovačič, Maša Ličen, Manca Matelič, Tommy Myles, Žan Zupan

Mentor: doc. Matej Stupica

Zin je bil natisnjen v Zinko Tičku s pomočjo Leona Zuodarja.

Razstava je na ogled do 13. julija 2024. Vstop prost.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Od 14. do 19. junija 2024 je bila na Vojkovi cesti 58 v Ljubljani na ogled razstava študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) z naslovom PONJAVA. Letošnja, četrta edicija se je s Katedre za fotografijo razprla po celotni Akademiji. 

Ponjava je tokrat vključevala dela umetnic in umetnikov z različnih študijskih smeri, izbranih na podlagi odprtega poziva. Koncept razstave in njeno organizacijo so prevzeli študentke in študenti fotografije, ki so s pripravo razstave prestopili v producentsko vlogo. Vlogo kuratorke pa je prevzela Ema Maznik Antić, ki je za razstavni katalog zapisala:

»Lotili smo se postavljanja razstave, v pisarni na Vojkovi premikamo omare, prestavljamo domače predmete, zavetja za grajenje svetov. Tekstura rumenega lesa suspendira fikcijo, z zavetjem sanjača tekmuje ireduktibilna prisotnost objekta. Prva stvar, ki se mi vsili, je navzočnost zobovja. Ščetkanje zob je nevidni ritual za normalno delovanje družbe, nevidni medij komunikacije. Na posnetku je intimni prostor kopalnice, kontrolirano okolje, laboratorij za opravljanje rituala. Z roko sežem k ustom, ker mi pena zobne paste škropi preprogo pisarne. Material stene se siplje. Ali sama onečedim prostor ali se on vsili vame? Listam fotoknjigo, izvezeno z zobno nitko, ki pravi nekaj takšnega: higienski rituali v javnem okolju postanejo nehigienični. Nevidna podpora delovanja zavzame mesto v redu vidnega. V pisarno sodijo kartonske škatle. Tudi steptane se v mojem pogledu ne znebijo svoje namembnosti, zvezane so s svojim delovanjem. Glavo sklonim v Nežino škatlo, bolj kot se ta razpira, bolj se mi odtujuje. Na steni preštejem dvainsedemdeset lističev tapet s podobami lutk, vsaka lutka na tapeti nadomešča dvainsedemdeset dni, preživetih brez svojcev. Skozi strganine tapet za svojo prisotnost v nizu dogodkov kandidira fizična sled stavbe. Prostori gnezdijo v prostoru hierarhično zamejenega in nezamejenega. Vidim kabinet čudes, tega, ki predstavlja zbirko naravnih znamenitosti, simbolov intelektualnega življenja. Lara mi pokaže zbirko grelcev iz bojlerjev, razporejenih po omari. Vreče za smeti, polne čistega peska, nadomeščajo zasledovan artefakt, formo, ki jo apnencu v trdi vodi dodeljujejo vodovodne inštalacije. Nekje med koordinatami domovanja se razteza ekologija porabnikov prostorov, prezasičene vode in grelcev. Premoščam prepade med podobnostmi, ves ta čas mi v levi ličnici v žlezah slinavkah raste slinski kamen. Z Oskarjem odpreva zaboje, ki so nam jih dovolili odnesti z akademije. V njih se vrstijo glineni artefakti, vsaka enota v ekspandirajoči se seriji je zavezana in utemeljena z naslednjo. Stik gline, ekstruderja in udarca s kladivom. Tehnika. Postavim se v drugo sobo. Tam sta dva človeka, kregata se vedno isto. Prostor spora je brezmejen in viskozen, tako kot je za spor pogost občutek, da je ta nepremostljiv. Ko vznikne avtomatizem, drugi s hlačnice že vleče žepno masko. Maske so šele tiste, ki pokažejo na avtomatizirano podreditev vsiljivkam. So pogoj za orientacijo v osebnem prostoru. Fizična prisotnost mask ni več važna, dovolj je, da se nanje referirata. Z daljnogledom sežem čez razstavni prostor, na dedkovo mizo, na letala, ki vzletajo nad špansko pokrajino. Moja kratkovidnost mi postane všeč. Z objektivom zaokrožim po stavbi.«

Ponjava je letos nudila zavetje naslednjim študentkam in študentom, umetnicam in umetnikom: Špeli Ambrož, Piki Basaj, Eriku Contrerasu Mencingerju, Lari Deotto Bat, Juriju Hartmanu, Jerneju Strmšku, Timu Topiću, Neži Urbiha, Lari Žagar in Tomu Winklerju.

Razstavo je kurirala Ema Maznik Antić.

Produkcijsko ekipo so sestavljali študentke in študenti fotografije: Kristina Filipović, Lucija Klauž, Jelena Milohanić, Lana Požlep, Tisa Praprotnik, Olja Simčič Jerele, Oskar Kandare, Aljaž Lavrič, Luka Obal in Ville Otsamo.

Razstava je nastala s podporo mentorjev: doc. mag. Emine Djukić, Klemna Ilovarja, doc. Petra Raucha in izr. prof. Petra Koštruna.

Projekt so finančno in materialno podprli: UL ALUO, Svet za umetnost Univerze v Ljubljani, Da-tisk, EUROPAPIER ALPE d.o.o., Riko d.o.o., Tiskarna Čira Čara in O.K.VIR d.o.o.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) vabi na razstavo študentk in študentov Oddelka za restavratorstvo UL ALUO z naslovom STIK – DOTIK – STIK. 

Na razstavi je postavitev del, ki nastajajo pri kiparskih in konservatorsko-restavratorskih predmetih na Oddelku za restavratorstvo UL ALUO. Namen umetniških predmetov študija restavratorstva-konservatorstva je, uvesti bodoče strokovnjake v čutenje in razumevanje materialov, tehnik in izraznih možnosti v umetninah, s katerimi se srečujejo kasneje v profesionalnem življenju.

Da bi bil študij kar najbolj nazoren, kombiniramo spoznavanje predmetnosti v kiparstvu: od notranjih konstrukcij do uporabe prefinjenih tehnik obdelave različnih materialov. Ker začenjamo iz skromnega predznanja, je naša tematika zelo obsežna in dobro strateško usmerjena, saj pri vsaki nalogi, ki se je lotimo, orkestriramo zgodovino umetnosti, materiale in spretnosti, s katerimi pridemo do rezultatov. Vse pri kiparskih predmetih pridobljene izkušnje in tehnološke vaje pri spoznavanju stenskih slikarskih tehnik, štuka, štuk marmorja in mozaikov ustvarjajo poligon za kreativno razmišljanje tako v smeri ustvarjanja novih del, kot tudi v smeri iskanja inovativnih rešitev pri konserviranju-restavriranju umetnin. V tem pregledu s svojimi dosežki sodelujejo študenti petnajstih generacij, ki so se kalile najprej v nemogočih pogojih ateljeja na Svetčevi ulici in sedaj v dobro opremljenem in prostornem ateljeju na Tobačni. Vsako od razstavljenih del nosi osebno noto avtorja in mnogih pogovorov, korektur in pomoči mentorja. Skupaj v resnici ustvarimo pogoje, v katerih se dela, ki so pred vami, porodijo iz »materie prime« v izkušnjo, ki pušča materialne sledi.

Stik s kreativnim in dotik materiala se spojita v različne oblike, barve in teksture. Naša želja je, da dotik obiskovalcu sproži val kreativnega in navdihujočega razmišljanja in ga poveže s svetom umetnosti.

Idejna zasnova: izr. prof. mag. Jurij Smole, prof. mag. Tamara Trček Pečak
Mentorice in mentorji študentkam in študentom: izr. prof. mag. Jurij Smole, prof. mag. Tamara Trček Pečak, prof. mag. Lucija Močnik Ramovš, doc. dr. Blaž Šeme, doc. mag. Martina Vuga
Strokovni sodelavke in sodelavci: Denis Dražetić, doc. mag. Metod Frlic, Tjaša Zajc
Razstavljalke in razstavljalci, študentke in študenti Oddelka za restavratorstvo UL ALUO: Zala Debevc, Eva Grabar, Doroteja Jakob, Kristina Klemenčič, Klara Klančar, Neža Komavec, Lara Logar, Lana Mihoci, Aleksandra Mohorič, Gašper Rems, Helena Valentin, Michelle Vidovič in drugi

Razstava je na ogled do 30. junija 2024, v Finžgarjevi galeriji, Kolezijska ulica 1, Ljubljana.

– Prof. mag. Tamara Trček Pečak in izr. prof. mag. Jurij Smole, Oddelek za restavratorstvo, UL ALUO

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nadaljujejo projekt Muzej v skupnosti, s katerim želijo pokazati moč, ki jo ima skupnost, če se medgeneracijsko in medinstitucionalno poveže. Pet projektov, ki so jih 16. maja 2024, v sklopu odprtja Muzeja v skupnosti 2, predstavili v MAO parku, je nastalo s sodelovanjem fužinskih ustanov ter študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF).

Pet študentskih projektov, ki so tvorili razstavo v parku MAO, s pomočjo oblikovalskih metod, pristopov in orodij odgovarja na izzive posameznikov in ustanov v soseski. Na razstavi so bili predstavljeni prototipi socialnih inovacij, ki bodo zaživele tudi v realnosti.

Skupnostni dogodki Muzeja v skupnosti 2 bodo potekali vse do 13. oktobra 2024. Že letošnja Poletna muzejska noč, ki se je odvila 15. junija, pa je bila v MAO tudi v barvah našega skupnega projekta. Skupina študentk UL ALUO in UL FF je v sodelovanju s fužinskimi ustanovami izvedla prototip dogodka Fužinska 3KA – festivala, ki slavi kulturno raznolikost Fužin.

Festival je bil zasnovan na pobudo krajanov in ustanov. Združil je kulturo, kulinariko in kino na prostem. Spodbujal je sodelovanje prebivalcev Fužin, medsebojno spoznavanje in sosedsko solidarnost ter vabil vsakogar, da se vključi in prispeva svoj del v mozaik kultur na Fužinah.

Avtorice in soustvarjalke ter soustvarjalci Fužinske 3KE: študentke UL ALUO in UL FF (Ana Frank Bogataj, Novka Bojić, Laura Iskra in Lea Sedevčič) v sodelovanju s CONA Skupnostnimi programi za mlade, CONA Fužine (Tea Kos, Damjan Kuzma), CONA Korak (Kristina Ribić) in Centrom aktivnosti Fužine – CAF. Kustosinji filmskega programa sta Nika Jurman in Blažka Kirm.

Mentorji izobraževanja v sklopu Muzeja v skupnosti 2: prof. dr. Nives Ličen, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, UL FF; prof. dr. Boštjan Botas Kenda, UL ALUO; doc. Emil Kozole, UL ALUO; Miha Artnak, Studio Ljudje.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Slovaška literarna revija Verzija bo svojo novo junijsko izdajo posvetila slovenski literaturi. Za pripravo ilustracij te številke sta družili moči dve akademiji, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) v Ljubljani in Vysoká škola výtvarných umení (VŠVU) v Bratislavi. Študentke obeh akademij in asistentka Zuzana Šebelová so pripravile osem ilustracij, ki bodo likovno dopolnile predstavitev slovenske literature v slovaških prevodih. Pristopi in izvedbene tehnike so individualni, skupna nit in povezava med ilustracijami pa je bila odločitev za enotno barvno skalo, ko jo sestavljajo rumena, modra, purpurno rdeča in gozdnozelena barva.

Z UL ALUO sta sodelovali magistrski študentki ilustracije Gaja Lapajne Stanič in Hana Černivec, delo slednje je bilo izbrano tudi za naslovnico.

Revija bo izšla konec junija 2024. Na VŠVU Bratislava si je razstavljena dela za Verzijo, ob vodenju doc. Suzi Bricelj, ogledal tudi slovenski veleposlanik dr. Stanislav Raščan.

Avtorice: Hana Černivec, Gaja Lapajne Stanič, Yuliia Matsveiko, Zuzana Šebelová

Mentorici: doc. Suzi Bricelj (UL ALUO), asist. Zuzana Šebelová (VŠVU)

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Od 8. maja do 5. junija 2024 je bila v Galeriji Media Nox v Mariboru na ogled razstava študentk in študentov 1. in 2. stopnje smeri Unikatno oblikovanje / steklo in keramika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) z naslovom Prelet.

Razstavljeni študentski projekti so raziskovali potencial dveh temeljnih materialov, stekla in keramike, v katerih raziskovanje izraznih možnosti se v času študija največ poglabljajo. Razstava je ob preletu širine eksperimentov in iskanja možnih pristopov oblikovanja v materialih opozarjala na bogastvo konceptov in zgodb, ki jih lahko z razmislekom o karakteristikah materije prepletamo v diapazon likovnih rešitev. Te rezultirajo v oblikovalskih in umetniških produktih, v obliki skulptur, instalacij ter uporabnih objektih.

Avtorice in avtorji: Vanes Hrnčič, Kaja Kopitar, Tai Mav, Maja Miklavc, Jurij Smrečnik, Neža Mia Andlovič, Ana Azinovič, Natja Kavrečič, Špela Lemut, Maruša Penič, Nina Prunk, Tesa Štihec, Nika Horvat Živa Vaukan

Mentorici: prof. mag. Tanja Pak in doc. Kristina Rutar

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

7. junija 2024 se je zaključila 10. sezona dogodkov ALUO uho, gostujočih predavanj z najrazličnejših področij, povezanih s sodobnim pojmovanjem likovnih umetnosti, oblikovanja in konservatorstva-restavratorstva, ki jih Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) namenja študentkam in študentom UL ter širši javnosti. Za konec jubilejne sezone smo gostili  glasbenika, publicista in aktivista Miho Blažiča – N’toka.

Naš tokratni ALUO uho gost je bil javnosti dolgo znan kot glasbenik in pisec, pred leti pa je zavestno prekinil ustvarjalno pot in se posvetil predvsem organizacijskim aktivnostim. Na predavanju je poskušal s pomočjo dela Walterja Benjamina razdelati dileme, s katerimi se soočajo ustvarjalci vseh generacij: kako opravičiti svojo dejavnost v času, ko se družba razpada?

Dotaknili smo se vprašanja odnosa med intelektualcem in delavcem ter vloge umetnosti v kulturi nasploh. Dogodek smo zaključili z iskrivo (in še nezaključeno) debato o tem, kakšni premiki so potrebni, če so potrebni, da lahko ustvarjalke in ustvarjalci svoj performans radikalnosti spremenijo v nekaj res radikalnega.

Hvala, Miha Blažič - N'toko, in hvala vsem, ki že 10 sezon (od leta 2015) soustvarjate ALUO uho! Z 11. sezono začnemo jeseni 2024.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) je imela predstavitev znanstvene monografije Od blizu / Izbliza / Up Close: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje modernih in sodobnih umetniških del, ki je izšla v sklopu istoimenskih razstav v Moderni galeriji v Ljubljani (22. 12. 2022–15. 4. 2023) in v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu (28. 5.–25. 8. 2024).

Predstavitev je potekala v petek, 14. junija 2024, ob 12.00, v avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva cesta 15.

Monografijo so predstavili:

• avtorice projekta in urednice: mag. Tamara Trček Pečak (UL ALUO), mag. Nada Madžarac (MG+MSUM) in mag. Mirta Pavić (MSU Zagreb);
• sodelavci/ke na projektu in soavtoriji/ce besedil: dr. Irena Kralj Cigić (UL FKKT), Neva Pološki (ALU Zagreb), dr. Katja Kavkler (ZVKDS RC), dr. Martina Vovk, direktorica MG+MSUM, Vesna Meštrić, direktorica MSU Zagreb, in Alen Ožbolt, dekan UL ALUO.
• Oblikovalec: Jernej Kejžar

____________________________________________________________________

Založniki: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), Moderna galerija v Ljubljani (MG+MSUM) in Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu (MSU Zagreb).

V sodelovanju s partnerji: Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT), Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS RC) in Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu (ALU Zagreb).

– Tamara Trček Pečak, Oddelek za restavratorstvo, UL ALUO

Zaključna razstava seminarjev Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA) raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj – kot so na primer ekstremni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta, ponovna uporaba kulturne dediščine –, jih obravnava v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative. 

»Delo seminarskih skupin je temelj poklicnega razvoja arhitektov in urbanistov, saj ponazarja model vzajemnega medgeneracijskega učenja na spontan, pa tudi na usmerjen in organiziran način. Je model skupnostne interdisciplinarne kreativne prakse prihodnosti,« je v otvoritvenem govoru povedal prof. Mihael Dešman, dekan UL FA. Z uvodnimi nagovori so odprtje razstave pospremili tudi direktorica zavoda DESSA Maja Ivanič, vodja skupine za zaključno razstavo Uroš Mikanovič in Gašper Skalar, predsednik Društva arhitektov Ljubljana ter sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Slednji je v nagovoru poudaril pomen delovanja arhitektov izven okvirov prakse: »Arhitekti se le redko udejstvujejo na odločevalskih pozicijah, vendar je prav tam njihova strokovna presoja ključna in lahko pripomore k nujnim spremembam. Tak angažma je nujen, prav tako kot delovanje v strokovnih združenjih in drugih podpornih organizacijah.«

Nekatere seminarske skupine so se letos načrtno povezale v tematske sklope, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko. Troje seminarjev se je, na primer, ukvarjalo s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje. »Katastrofa, ki se je zgodila lani, je priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe. Sprašujemo se, kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja, s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej,« je povedal prof. Mihael Dešman.

Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira UL FA. Gre za temeljni raziskovalni projekt na področju ponovne uporabe nepremične kulturne dediščine, ki združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na UL FA  ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL BF) na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije (naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter mogočen, a zapostavljen grad Hrastovec). Študentke in študenti so s pomočjo sodelovanja raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.  

Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani (UL) je povezala štiri seminarje UL FA, Oddelek za krajinsko arhitekturo UL BF, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV), Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (UL FF) ter gostujoče instutucije (Urbanistični inštitut RS, Inštitut za politike prostora in druge). Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora UL poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duh časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kvaliteto njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno-tehnično dovršenost. 

Razstava bo odprta do 21. junija, v tem času je bila fakulteta odprta za vse, zvrstilo pa se je tudi več javnih kritik in predstavitev razstavljenih seminarskih del.

–  Hana Cirman, UL FA

V Knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) so 11. junija odprli razstavo likovnih pesmi, ki so jo pripravili študenti in študentke smeri Grafično oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Likovna pesem je znana že od antike naprej, pesmi v obliki križev so bile denimo priljubljene v srednjem veku, celo naša državna himna po obliki spominja na vinski kelih, saj je v osnovi napitnica. Likovne pesmi so se razmahnile zlasti v začetku 20. stoletja (Mallarmé, Apollinaire), tradicija takšnih pesmi pa se nadaljuje vse do danes. Če je prej obstajala likovna pesem a priori, torej takšna, ki je s prepoznavo zunanjo obliko aludirala na vsebino in tematiko pesmi, je tokratna likovna pesem študentk in študentov UL ALUO nastala a posteriori in literarno besedilo modificirala v umetniško obliko, ki je povsem subjektivna. Študenti in študentke so namreč z ustvarjalnim programiranjem upodobili dela znanih slovenskih pesnikov, pri čemer so z raziskovanjem, ponavljanjem, razmišljanjem in odkrivanjem uporabili kodo kot primarni medij za ustvarjanje širokega nabora medijskih artefaktov. Ustvarili so grafike in orodja, ki odpirajo nova poglavja oblikovanja – algoritmično, parametrično in generativno oblikovanje. Digitalni medij tako sproža nov način razmišljanja o pisani besedi in daje vpogled v programirane vizualizacije literarnih pesniških besedil.

Kurator in demonstrator: Strahinja Jovanović

Mentorja: prof. Eduard Čehovin, prof. Radovan Jenko

Sodelujoči študenti in študentke: Dino Spahič, Maja Mitrovič, Andrea Aleksić, Ana Frank Bogataj, Špela Banko, Teja Gregorič, Anja Majcen, Nik Leban in Aja Vogrinčič.

Razstava bo na ogled čez poletje, do 11. septembra 2024, v času odprtosti Knjigarne UL FF (od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro).

– Lekt. dr. Mateja Gaber, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, UL FF

V letu 2024 obeležujemo 120. obletnico rojstva Srečka Kosovela. Srečko Kosovel je s svojim literarnim delom v kontinuiteto naše literature avantgardno zapisal novo formo in obliko pesništva, ki je aktualna in vredna branja tudi v sodobnem času. V teh avantgardnih oblikah smo z mladimi in malo manj mladimi premišljevali, kako iz pesniških oblik napraviti likovno pripoved, s katero obeležujemo pesnikovo obletnico rojstva. Navdih in vsebino prevodov smo našli v konsih, ki so izšli v zbirki Integrali.

Ob Kosovelovih verzih smo se v snovanju navezali še na dva velikana slovenske umetnosti. Z načinom predstavitve na Jožeta Plečnika in z umestitvijo naših svetilnih izjav na arhitekta Edvarda Ravnikarja. Ravnikar je s preoblikovanjem Uršulinskih vrtov oblikoval veduto današnje Ljubljene. S svojima stolpnicama pa postavil dominanti, v katerih danes domuje kapital in znanje, v nadaljevanju s Cankarjevim domom pa še kultura.

V pasaži NLB se med vhodom v picerijo Parma in med Tihčevo »Liziko« razprostirata dve instalaciji z naslovom Kosovelovi vrtovi in Ta, ki nas gleda … V likovnih nagovorih združeni nastopajo tečajniki Pionirskega doma in študentje Magistrskega študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij. Vsem je skupna keramična vaza, ki nam je služila kot obdelovalna površina, ki nosi sporočilo in iz katerih rastejo transformirane cvetlice, vezane na Kosovelove Konse. Trajnostni razmislek nas je navezal na Plečnikovo opremo sakralnega stropa cerkve v Bogojini, v katerem arhitekt uporabi keramične izdelke prekmurskih rokodelcev namesto freske. S tehnično perfekcijo lasersko izrezanih prosojnih površin pa gledalcu ponujamo subjektivno interpretacijo in dekodacijo vsebine in sporočila. Javni prostor pasaže pa sedaj z grafično-slikarskimi lestenci sveti z na glavo obrnjenimi vrtovi in tako historično gradi z nekdanjimi vrtovi šolskih nun.  

Svetlobna instalacija Ta, ki nas gleda… gradi lok med Černigojevo likovno izpovedjo in Kosovelovo literaturo, natančneje interpretira njegovi pesmi Kons Ikarus in Mrtvi človek. Černigojeva interpretacija Kosovelovega avtoportreta se izraža na površini vaze kot cekini, ki nas kot Kosovelove oči ves čas gledajo in potrjujejo njegovo revolucionarnost, izvirnost, sodobnost, aktualnost. Iz keramičnih vaz se razprostirajo abstraktne forme, ki smo jih iskali kot navdih v literaturi. Krožna zasnova vzorcev na njihovi površini pa se spogleduje tudi s krožno zasnovo logotipa NLB, iz katerega se razvejano širi kapital. Tako kot Ikarus ponovno vstane iz pepela v novo življenje, tudi projekt z naslovom Ta, ki nas gleda … zre z upanjem v prihodnost, v kateri so transformacije postale naša stalnica in del naših preobrazb, ki jo z vsakdanjo potrošnjo ves čas udejanjamo. Ta, ki nas gleda … je v tej potrošnji torej naš transakcijski račun. Avtorice: Ivana Brečko, Suna Srdić, Ana Stevanovski in Ana Žnidaršič

Projekt Kosovelovi vrtovi tematizira poezijo Srečka Kosovela. Sodelujoči so s poslikavami preoblikovali več večjih keramičnih vaz, ki se obrnjene na glavo spreminjajo v svojevrstna svetlobna telesa. Izhodišče projekta temelji na razmisleku o (trajnostni) urbani dekoraciji, ki bi lahko nadomestila rezano cvetje in s tem velik ogljični odtis, ki ga to vsebuje. Življenjska doba cvetov, ki bi sicer oveneli in slej ko prej končali v bioloških odpadkih, v tokratnem primeru traja neprimerno dlje, saj gre za cvetove, izdelane iz trajnostnih materialov, ki se lahko povrh tega tudi barvno spreminjajo in oblikujejo po željah posameznega gledalca. Motivi na keramičnih vazah se naslanjajo na konstruktivistične transformacije v literaturi, ki nam jih je v svojih Integralih zapustil Srečko Kosovel; iz objektov tako raste grafična poezija, s katero so sodelujoči ustvarili svojevrsten hommage prezgodaj preminulemu pesniku.

Instalacijo gradijo: Jasmin Avdić, Katarina Fišer, Tjaša Gorenc, Milena Rajović, Ana Stevanovski, Nika Trnovec, Manca Žitnik in Ana Žnidaršič; Boris Beja; /udeleženci tečaja v Pionirskem domu/: Blaž Porenta, Katarina Mihelič, Mateja Duhovnik, Ajda Lapanje, Milica Zupančič, Uršula Orel, Julija Konstantinović, Klea Starman, Miha Verbič in Helena Jeršan Kojek

Mentor: doc. Boris Beja

Projekt so omogočili: Svetlobna gverila, Pionirski dom – center za kulturo mladih, Naravoslovnotehniška fakulteta (UL), Pionirski dom – center za kulturo mladih in Center Rog, podprla pa ga je NLB, d. d., Ljubljana

– Doc. Boris Beja, UL NTF

Prve zbirke Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) v Bistri so svoje eksponate javnosti predstavile v letu 1953, ko so si lahko obiskovalci ogledali področja gozdarstva in lovstva. V naslednjih letih se je samostanski kompleks dopolnil z drugimi stalnimi zbirkami, ki preko muzejskih artefaktov gradijo vsebinske sklope: kmetijstvo, cestni promet, lesarstvo, lovstvo, ribištvo, obdelavo kovin, elektrotehniko in tekstilstvo ter tiskarstvo. Slednji dve področji zaznamujeta tudi študijske programe na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF), in ob sedemdeseti obletnici prvih zbirk v TMS-ju smo se s študenti odpravili na ekskurzijo kot detektivi, na likovno analizo prej naštetih področij, ki jih muzej hrani v svojih prostorih. 

Študentje magistrskega študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij so v procesu študija vključeni tudi v predmet Likovne analize grafičnih izdelkov 2, v katerem med drugim preverjamo, kako je določena informacija oblikovana in posredovana uporabnikom. Naša analiza zbirk TMS-ja je vključevala tudi raziskavo, kako so določene zbirke grafično oblikovane in kako se te grafične zasnove povezujejo s samo vsebino. V skupinah smo si razdelili deset zbirk, ki jih predstavljamo v obliki razstave z naslovom Prenovljeno in posodobljeno. 

Grafika je v sodobnem času med področji likovnega ustvarjanja ves čas v vlogi posodabljanja in preoblikovanja. Ta se med vsemi ustvarjalnimi področji najhitreje odziva na čas, posledično tudi zaradi hitrosti širjenja informacij. Na vsakem koraku in vseh urah dneva smo nagovorjeni z različnimi grafičnimi rezultati, ki od nas ne terjajo zgolj večje potrošnje, v prenekaterih primerih nam življenje olajšajo in ustvarjajo varnejše okolje. Grafiko srečujemo tudi v kontekstu likovne umetnosti in zato Likovna analiza grafičnih izdelkov 2, v svojih realizacijah seminarja išče tudi likovne preizkuse, v katerih iščemo izkušnje, povezane s tehniko in pravili grafičnega sveta. 

Vsaka skupina je za dodeljeno zbirko pripravila posodobljen logotip. V njih obiskovalce razstave nagovarjamo s svežino, z različnimi načini gradimo posodobljeno grafično identiteto, kot predlog in kot priložnost implementacije to zasnovo z razstavljenimi projekti vključujemo v tiskovine, pretočne vsebine, spletne vmesnike in drugo. Tako kot si med seboj konkurirajo zbirke v muzeju, z grafičnimi rešitvami sledimo različnosti študentskih predlogov. V delih sledimo tipografskim logotipom, ilustrativnim, kombiniranim in abstraktnim znakom. Prav v uvodnih grafičnih (pred) znakih se izkazuje eksperimentalnost mladih, ki so neobremenjeno iskali rešitve na podlagi izkustva in obiska muzeja. 

Projekt je nastal v sklopu študijskega procesa na magistrskem študiju Grafičnih in interaktivnih komunikacij pod mentorstvom doc. Borisa Beja. 

Razstava študentskih rezultatov z naslovom Prenovljeno in posodobljeno v TMS je del vseslovenskega programa Poletna muzejska noč.

Avtorice in avtorji: Julija Stolec, Pia Kovač, Lina Peharc, Judita Kociper, Tija Šadl Praprotnik, Marko Šiškovič, Nika Trnovec, Urša Jurečič, Lovro Rebić, Pia Varošanec, Manca Rihar, Špela Prevolšek, Hana Brce, Lara Vukelić, Jana Mrkajić, Nina Udovičić, Sandra Stancheska, Jasmin Avdić, Katarina Šubic, Sandi Selan, Katarina Fišer, Ana Stevanovski, Ana Žnidaršič, Milena Rajović, Tjaša Gorenc, Manca Žitnik. 

– Doc. Boris Beja, UL NTF

Izhodišče razstavnega projekta je bilo predavanje z naslovom Umetniška dela, ki so nas oblikovala. V prispevku so predstavljena umetniška dela in avtorji, ki so zaznamovali našo identiteto in se s svojimi podobami naselili tudi v množično grafično oblikovanje. Med njimi je Avgust Černigoj s portretom Srečka Kosovela, ki ga je Miljenko Licul vključil v slovenski potni list in grafično zasnovo rezervnih tolarskih bankovcev.

Z nadrealizmom se v umetnostni zgodovini napovejo avantgarde, ki ji je pripadal tudi Černigoj, ki je v naš kulturni prostor vnesel izkušnjo Bauhausa. Čeravno so avantgarde večinoma kratke, hipni odgovori na dogajanje v družbi, so programsko in ideološko oziroma vsebinsko in formalno izredno močne. Ob stoletnici rojstva Avgusta Černigoja (1998) so v Moderni galeriji pripravili obsežno študijsko razstavo TANK – Slovenska zgodovinska avantgarda. Naslov je bil povzet po istoimenski reviji, ki jo je leta 1927 izdal režiser Ferdo Delak v sodelovanju z umetnikom Černigojem, kar zaokroža vsebine, ki jih študentje grafičnih in interaktivnih komunikacij spoznavajo med študijem. Razstava je ob likovnih ustvarjalcih tedaj med drugim namenila prostor pesnikoma Antonu Podbevšku in Srečku Kosovelu.  

Černigoj je ob svojem konstruktivističnem avtoportretu ustvaril z linijami in primarnimi oblikami kultni portret kraškega pesnika Kosovela, čigar 120. obletnice rojstva se spominjamo letos. Ti dve grafični predlogi sta bili izhodišče slikarskega eksperimenta v ateljeju Pionirskega doma. Likovno sestavljanko na dnu dopolnjuje napis Avgustova pomlad, ki smo si ga izposodili za naslov razstave. Študentje grafičnih in interaktivnih komunikacij so njeno predlogo razstavili in v barvah avantgarde pripravili kot 3D-animacijo, v kateri se nam Černigojeva grafika predstavi kot Tržaški ambient iz leta 1927. Slikarske oblike, razrezane na ploskve, so v animaciji dobile volumen in se v trajanju sestavljajo in razstavljajo, kot bi jih umetnik razrezal in komponiral z grafičnim nožkom.

Kompozicije na razstavi, ki so grajene z geometrijskimi liki, so kot polje, preproge različnih formalnih izhodišč. Ponavljanje v različnih formalnih izvedbah raziskovalno preverjamo s posodobitvami na presečišču klasičnega likovnega snovanja z nadgradnjo v digitalnem prostoru. Ob Kosovelovi dediščini smo se v grafičnem oblikovanju navezali tudi na kvadratno polje Brumna, ki nas je s kvadratom navdihnil do zasnove nove črkovne vrste. S ploskve smo prestopili v prostor s pomočjo tehnologije digitalnega in 3D-tiska ter tako podobe prevedli v izkustvo tudi slepim in slabovidnim. V slikarskih detajlih pa smo iskali priložnost za gradnjo tekstilnega vzorca, ki smo ga premišljevali tudi v kontekstu embalaže, vaznega slikarstva in klasičnega kolaža. S tem se navezujemo na izhodišča avantgard, ki so si želele biti samosvoje in predvsem priti do različnih življenj, bivanj, onkraj umetnosti. Avgust spomladi je bivanje v razširjeni skupnosti, v kateri smo zgradili sodelovanje med neformalnim in formalnim izobraževanjem. To vez pa vključujemo tudi v projekt zveze EUTOPIA, katere del je Univerza v Ljubljani.

Projekt je nastal v sodelovanju javnega zavoda Pionirski dom – center za kulturo mladih in Oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF), v sodelovanju z vodjo projekta doc. Borisom Bejo in sodelavci: dr. Gregorjem Franknom, Jonom Brcetom, mag. Tanjo Medved.

Dela so prispevali: Viktor Barlič, Ivica Bizjak, Hana Brce, Ivana Brečko, Boris Beja, Mateja Duhovnik, Meta Frelih, Enej Kofol, Melita Koželj, Naja Krajnčič, Katarina Mihelič, Marko Morales Kalamar, Max Pozderec, Naja Ražem, Suna Srdić, Vanesa Šarko

Razstava je na ogled do 6. julija 2024 v Video galeriji KLET, ZDSL, Komenskega 8, Ljubljana.

– Doc. Boris Beja, UL NTF

Sem študentka podiplomskega študija ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer sem tudi diplomirala. Za študijsko leto 2022/2023 sem prejela Priznanje UL ALUO. Tekom študija sem sodelovala na številnih razstavah v Sloveniji in tujini. Navdušujejo me različne forme književne ilustracije, še posebej prenos prostorskih kompozicij v ilustracijsko obliko, kar mi omogoča raziskovanje novih dimenzij in tehnik. V svojih delih pogosto upodabljam elemente sanj, nadrealizma in lastne preteklosti. Svoja dela ustvarjam za otroke, mladino in odrasle, saj me močno privlači področje večnaslovniške ilustracije.

– Gaja Lapajne Stanič, študentka UL ALUO