Junij 2025

Dan za umetnost Univerze v Ljubljani (UL), ki je bil v ponedeljek, 16. junija 2025, že tretje leto zapored v sklopu festivala Junij v Ljubljani, je bil tudi letos namenjen široki predstavitvi umetniške dejavnosti UL. V okviru praznovanja svoje 80-letnice je tokratni dnevni program v sodelovanju z drugimi članicami UL in s podporo Sveta za umetnost UL pripravila Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO), večerni del programa na velikem odru Kongresnega trga pa je bil s slavnostno akademijo v celoti posvečen njenemu jubileju.

Slavnostna akademija, posebna z umetnostjo in oblikovanjem prežeta prireditev, je nastala iz večplastne vizije praznovanja, s katerim je Akademija želela poudariti še marsikaj drugega kot le obletnico, in k temu so dragoceno prispevale mnoge študentke, študenti, sodelavke in sodelavci UL ALUO. To zadnje dejanje njihovega junijskega praznovanja je bilo realizirano pod režisersko taktirko Jaše Kocelija, s scenografsko zasnovo Darjana Mihajlovića Cerarja in z virtuoznim moderiranjem Boštjana Narata, tudi piscem scenarija.

Proslava se je začela z ljubezensko pesmijo v izvedbi glasbenikov Jane Beltran in Mihe Eriča, alumnov UL ALUO. Tudi prvi govorec večera, prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, je potegnil vzporednice med umetnostjo in ljubeznijo:

»Danes praznujemo 80 let ustanove, ki že skoraj celo stoletje uresničuje plemenito poslanstvo: negovati lepoto, spodbujati kritično misel, presegati meje videnega in izrečenega – ter predvsem iskati resnico skozi umetniški izraz. Akademija ni le učna ustanova. Je skupnost, kjer se rojevajo odnosi, ki trajajo vse življenje. Kjer se ljubezen do ustvarjanja prepleta z ljubeznijo do sveta.«

Za njim je spregovoril Luka Mesec, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in poudaril pomen umetnosti kot dela:

»Umetnina je delo. Umetnik je delavec. A to delo ni podrejeno ukazu ali nevidni roki trga. Je tisto delo, ki še vztraja tam, kjer sistem pravi, da je to nepotrebno. Joseph Beuys je umetnost imenoval socialna skulptura, jaz pa bi dodal: politična prisotnost in glas v prostoru, kjer bi mnogi precej raje videli tišino.«

Sledila sta odlomek koncerta Zvočne heterotipije v izvedbi Studia za sodobno glasbo UL AG ter glasbeno-performativni nastop Hannah Koselj Marušič in Aleksija Kobala, študentke in alumna UL ALUO, umetnikov, ki sta svoje ustvarjanje, tako kot Jana Beltran in Miha Erič, posebej za to priložnost povezala prvič.

Nato je na oder stopila slavnostna govorka večera Marjetica Potrč, izjemna umetnica, akademska kiparka, arhitektka ter tudi alumna in nekdanja predavateljica UL ALUO. Že v uvodu je ob tej priložnosti za ključni dve dimenziji označila pomembnost spomina na čas, ki je za nami, in soustvarjanje spomina za čas, ki sledi. Svoj vsebinsko izredno relevanten in bogat govor pa je sklenila z besedami:

»Medtem ko smo ponosni na slovenske ambicije v vesoljskem programu ter rečemo Slovenija – majhna na Zemlji in velika v vesolju, je nujno, da se zavedamo, da je za preživetje naše kulture bistveno ohranjanje ponosa na kulturno ustvarjanje. Ta je temelj našega kulturnega prostora in naše prihodnosti. In Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je bistveni del naše kulture in naše prihodnosti: je živ, ustvarjalen, občutljiv, pogumen in nepogrešljiv ekosistem na naši Zemlji.«

Slavnostna akademija je bila tudi pravi trenutek, da se UL ALUO posebej pokloni vsaj nekaterim od svojih sodelavk in sodelavcev, ki vse njene ideje utelešajo in živijo. Kot je ob tem dejal moderator Narat, jih je veliko in vsem se na eni prireditvi ne da zahvaliti poimensko, ker pa ima hiša praviloma štiri vogale, so bili ob tej priložnosti izbrani štirje. Dekan UL ALUO, prof. Alen Ožbolt, je posebne listine podelil štirim neprecenljivim sodelavcem: upokojeni knjižničarki Zdenki Lampič, dolgoletnemu modelu Nevenki Pečlin, upokojeni tajnici Špeli Nives Rojec in upokojenemu hišniku Poldetu Bosnarju.

Temu ganljivemu trenutku pa je sledila še zadnja glasbena točka, posebna rendicija skladbe Ker tu je vse tako lepo benda Koala Voice, ki je nastala v posebnem sodelovanju Mance Trampuš, pevke benda in še ene alumne UL ALUO, ter prej omenjenega Mihe Eriča. Na odru se jima je pridružil še drugi član Koala Voice, Domen Don Holc.

V okviru posebne ateljejske scenografije so na odru ves čas prireditve performativno sodelovali tudi študentki in študent UL ALUO Ajda Kalan, Damir Omić in Sara Stevanović, študenti UL ALUO Lan Mohorič Bonča, Oskar Kandare in Filip Čop pa so poskrbeli za videoprodukcijo v živo.

Dan za umetnost je zaživel že čez dan

Na Kongresnem trgu in okoli njega pa je bilo v ponedeljek pestro že čez dan. Glavnina programa Dneva za umetnost UL, v katerem so poleg UL ALUO sodelovale Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (UL AGRFT), Fakulteta za družbene vede (UL FDV), Filozofska fakulteta (UL FF) in Naravoslovnotehniška fakulteta (UL NTF), je potekala v bližnjem lokalu Kazina Jazz Club, kjer si je občinstvo lahko ogledalo vse od projekcije študentskih kratkih filmov do recitala srednjeveške poezije ob spremljavi teorbe.

Park Zvezda se je prelevil v živahen sejem umetniških del študentk in študentov UL ALUO. V paviljonu parka Zvezda so mimoidoči lahko prisluhnili podkastu Umetnost, kaj ti je? / ALUO80, ki je ob 80-letnici UL ALUO nastal v sodelovanju s 3. programom Radia Slovenija – programom Ars. V Galeriji UL pa se je odprla razstava 17/80 s fotografijami iz osebnega arhiva Lucijana Bratuša, upokojenega profesorja UL ALUO, ki je 17 let dokumentiral dogajanje na Akademiji.

Hvala vsem, ki ste praznovali z nami!

Sodelujoče_i, partnerji in podpornice_ki celotnega projekta ALUO 80:

• zasnova, organizacija in izvedba dogodkov: študentke in študenti ter sodelavke in sodelavci UL ALUO, Alen Ožbolt, Emina Djukić, Sara Bešlin Vatovec, Urška Rupar Vrbinc, Mina Fina, Jaša Koceli, Darjan Mihajlović Cerar, Oskar Kandare, Lan Mohorič Bonča, Filip Čop, Peter Koštrun/Gábor Máté, Lucijan Bratuš, Jernej Strmšek in Lara Deotto Bat;
• nastopajoči: Boštjan Narat, Marjetica Potrč, Luka Mesec, dr. Gregor Majdič, Jana Beltran, Miha Erič, Hannah Koselj Marušič, Aleksij Kobal, Manca Trampuš, Domen Don Holc, DmB Projekt, Ajda Kalan, Damir Omić, Sara Stevanović, Anásta, Delta Nu, dr. Mirt Komel, Veronika Nikolovska, Gašper Lovrec, Masaž, Belladonna Kunt, profesor Pederik Kunt, Vera Vulva, Orkestrada, študenti in študentke Studia za sodobno glasbo UL AG pod vodstvom Luke Juharta;
• članice UL: Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za strojništvo, Filozofska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Pravna fakulteta, Veterinarska fakulteta;
• drugi partnerji in podporniki: Srednja ekonomska šola Ljubljana, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Arhiv Republike Slovenije, Restavratorski center ZVKDS, Cankarjev dom, Ljubljana, Fundacija Brumen, Mat-Format d. o. o., 3. program Radia Slovenija – program Ars, Akustika Bahun, POMANDER z. b. o., Kazina Jazz Club, Univerza v Ljubljani, Svet za umetnost Univerze v Ljubljani, Festival Junij v Ljubljani, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
• sponzorji: DARS, Intra Lighting d. o. o., Espresso d. o. o., Krka, d. d., Novo mesto;
• medijski partnerji: Delo d. o. o., Europlakat d. o. o., TAM-TAM d. o. o., Mladina časopisno podjetje d. d.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V ponedeljek, 2. junija 2025, smo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji na promociji doktoric in doktorjev znanosti podelili tudi priznanja za pomembna umetniška dela UL. Prejeli so jih:

• Aljaž Bastič za področje Filmska in televizijska umetnost (UL AGRFT);
• Dino Dolničar za področje Filmska in televizijska umetnost (UL AGRFT);
• Jaka Krivec za področje Filmska in televizijska umetnost (UL AGRFT);
• Katja Legin za področje Gledališka in radijska umetnost (UL AGRFT);
• Andreja Rauh Podrzavnik za področje Gledališka in radijska umetnost (UL AGRFT);
• Katarina Stegnar za področje Gledališka in radijska umetnost (UL AGRFT);
• Jošt Franko za področje Fotografija (UL ALUO);
• Robert Ilovar za področje Vizualne komunikacije (UL ALUO);
• Matevž Zalar za področje Arhitektura (UL FA).

Prejemnicam in prejemnikom iskreno čestitamo in se veselimo njihovih nadaljnjih umetniških prispevkov.

Ob dnevu za umetnost UL in ob praznovanju 80. obletnice Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) smo v Galeriji UL odprli razstavo z naslovom 17/80. Razstavo sta kurirala študenta UL ALUO Lara Deotto Bat in Jernej Strmšek.

---

Lucijan Bratuš, dolgoletni profesor na UL ALUO, je med letoma 2001 in 2017 natančno dokumentiral dogajanje na Akademiji. Njegovi snapshoti so s svojo neposrednostjo pristen dokument notranje logike institucije. Pokažejo atmosfero, ki je študentom in zaposlenim dobro poznana. Ciklične obhode, zagovore in govore presekajo sproščena druženja in kolegialni odnosi, ki še danes omogočajo tako študentom kot zaposlenim, da se med seboj povezujejo brez težko prebavljive formalnosti. Dogajanje, prikazano v arhivu, se skozi leta spreminja na (za Akademijo) značilno subtilen način. Najbolj očitna konstanta je prostor dogajanja. Dotrajane stavbe, v katerih se odvijajo študijski procesi, so nam še danes domače in bodo verjetno še prihajajočim generacijam. Včasih se prepleska, podre ali postavi kakšna stena, ampak nič strašno radikalnega. Nekajkrat letno se naši akademiki odločijo zapustiti gnezdo in se odpravijo v druge prostore. Enkrat letno v Benetke, ampak najdejo se tudi drugi kraji. Druga konstanta so subjekti na fotografijah, ki so sicer malo manj konstantni kot prostor, ampak vseeno zanesljivo tukaj. Včasih kdo izstopi iz ali vstopi v svet Akademije, ampak v večini graciozno zorijo. Konstantni subjekti v konstantnem prostoru nato izvajajo konstantne obrede institucije. K sreči konstante tudi podirajo. In s tem nepredvidljivim, netipičnim početjem nudijo protiutež stalnicam, v katere so včasih vpeti. Stopnjo predvidljivosti dogajanja lahko ocenimo po obrazni mimiki nastopajočih. Ali vidite zdolgočasen obraz? Potem smo verjetno na obhodu študentske razstave. Ali vidite nasmešek z iskricami v očeh? Potem se dogaja nekaj, kar nam je na Akademiji najbolj pri srcu. Človečnost.

– Lara Deotto Bat in Jernej Strmšek, UL ALUO

Razstava z naslovom Building Worlds (Gradimo svetove) predstavlja zbirko študentskih projektov, nastalih na dveh arhitekturnih delavnicah pod vodstvom ameriških arhitektov Johna Davida Todda (WOJR) in Hilary Sample (MOS). Razstavljena študentska dela, ki se gibljejo med intimnim in javnim ter med fikcijo in funkcijo, ponazarjajo zmožnost arhitekture, da oblikuje ne le objekte, temveč tudi skupne svetove.

Razstavljeni projekti odražajo ustvarjalne rezultate čezatlantske akademske pobude New American Architecture: A Look Ahead, ki v ospredje postavlja novo generacijo ameriških arhitektov, katerih dela odmevajo tako v ZDA kot v evropskih arhitekturnih razpravah. Širši program v organizaciji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je obsegal uvodno predavanje prof. Judith Birdsong in prof. Donne Cohen o delu Donalda Judda, gostujoča predavanja štirih arhitektov, ki so predstavili svoje arhitekturne biroje (WOJR, MOS, Salazar Sequero Medina in Davidson Rafailidis), in dve intenzivni študentski delavnici. Ti dogodki so ustvarili podlago za razmisleke, rezultati katerih so razstavljeni v Mali galeriji.

Na delavnici z naslovom On Building Worlds (O gradnji svetov) pod vodstvom Johna Davida Todda (WOJR) je arhitekturna maketa postala kritično projektivno orodje – podoba, prek katere je mogoče proučevati zapleteno prepletanje številnih plasti arhitekture, vključno s svetlobo, prostorom, proporci, vzdušjem, materiali, teksturo in tonom, hkrati pa tudi pripovedi in zgodbe ljudi, ki v teh prostorih živijo. Z izdelavo maket so raziskovali prostor ne le tak, kakršen je, ampak tudi tak, kakršen bi lahko bil, in v enem samem artefaktu zgradili popoln zamišljen svet.

Delavnica z naslovom Designing Public Furniture for Ljubljana (Oblikovanje urbane opreme za Ljubljano) pod vodstvom Hilary Sample (MOS) pa se je osredotočala na oblikovanje manjše ulične opreme. Vsaka skupina študentov je zasnovala funkcionalni javni predmet, namenjen spodbujanju kolektivne interakcije. Čeprav ulično opremo po navadi dojemamo kot fiksno, težko in robustno, so na delavnici to pojmovanje poskušali spremeniti s proučevanjem premičnih, lahkih in interaktivnih alternativ.

Na teh dveh delavnicah so se študenti in študentke seznanili z arhitekturo kot prepletom mnogih elementov, združenih na različnih ravneh, med zasebnim in javnim, notranjim in zunanjim, posameznikom in mestom ter obsegajo vse od ustvarjanja abstraktnega in imaginarnega do gradnje javnega prostora za skupnosti in srečanja. S povezovanjem različnih pedagoških pristopov, pogledov in kulturnih kontekstov tovrstna sodelovanja potrjujejo ključno vlogo mednarodnih izmenjav pri oblikovanju bolj domiselne, vključujoče in odzivne arhitekturne prihodnosti.

Sodelujoči študenti in študentke:
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani: Josef Al-Khafaji, Matic Antolovič, Lenart Berdon, Eva Bratina, Sima Bučar Fiškin, Nina Bukovec, Maja Cotič, Martin Debeljak, Ela Grasselli, Miha Judež, Lara Kadiš, Ernestina Lea Kos, Bor Kračun Pižmoht, Miha Kramberger, Nina Kresnik, Petra Kuhar, Nika Kupčič, Anja Lazić, Fia Lemajič, Deni Mihelj, Živa Miklavčič, Nuša Orešnik, Krištof Ovsenik, Gregor Pörš, Matej Rađenović, Gašper Sitar, Erika Slovša, Nika Špendal, Gašper Strašek, Edina Suljić, Lara Stanković Sušec, Nina Senih, Tea Šepić, Aida Šerifoski, Tita Šnajder, Mark Tomšič Tekavčič,  Lea Vagaja, Sara Vrtačič
Graduate School of Architecture, Planning and Preservation (GSAPP) na Univerzi Columbia v New Yorku: RuiQi Ai, Devyanshi Arya, Xinkai Fan, Conrad Hiller, Jiwon Kim, Seonghak Lee, Yiu Lun Lee, Jerry Schmit, Hsin-Jui Wu, Heeryung Yu, Shuncheng Zhang, Nicholas Zhao

Organizacija serije gostujočih predavanj: prof. Vasa Perović, Ana Jerman
Mentorji: John David Todd (WOJR), Hilary Sample (MOS), Ana Jerman
Kuratorka MGBS: Hana Čeferin
Oblikovanje razstave: Michael Meredith in Hilary Sample (MOS), prof. Vasa Perović, doc. Anja Vidic, Ana Jerman
Grafično oblikovanje: Andraž Tufegdžić 
Pokrovitelji serije gostujočih predavanj: Calcit, Trtnik&Trtnik, ZAPS
Pokrovitelja razstave: Alkam, Cupola

Mala galerija BS je odprta od torka do sobote od 11. do 19. uro, razstava pa je na ogled do 14. avgusta 2025.

Vodstvi po razstavi s študenti UL FA:

• torek, 1. 7. 2025, 17.00
• torek, 5. 8. 2025, 17.00

V času, ko se v družbi razvnema debata o definicijah in obsegu genocida, se je s svojim vizualnim sporočilom oglasil tudi Radovan Jenko, oblikovalec in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

S plakatom, ki je nastal na podlagi študentskih del, želi avtor opozoriti javnost na nečloveško trpljenje žrtev, še posebej otrok, in na brezbrižnost tistih, ki bi s svojim položajem lahko ukrepali. Ideja za plakat se je Jenku utrnila med profesorskim obhodom po razstavi študentskih del na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO.

Tam so bile razstavljene lobanje, ki jih je Jenko fotografiral z mobilnim telefonom in uporabil kot osrednji motiv plakata. Zanimiva podrobnost: na najdebelejšem delu lobanje se skriva »namrgoden« obraz, ki po avtorjevih besedah nima posebnega namena »ali pač, je pa res, da ga ne vidi vsako oko,« je pojasnil.

Jenko poudarja, da je vizualno sporočilo njegov osebni komentar na aktualno družbeno dogajanje. Gre za plakat, ne ilustracijo.

Lobanje so pri predmetu Kiparstvo izdelale študentke Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO pod mentorstvom doc. mag. Boštjana Drinovca.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

4. junija 2025 se je odprla letošnja zaključna razstava seminarjev Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA), ki raziskuje in prevprašuje prostor. »Naslov razstave Ali mora biti ta hiša ravno taka? je aluzija na Ravnikarjevo sintezo procesa delanja arhitekture. Individualna raziskava – v tem primeru vsakega študenta ali študentke – postane nato tudi skupna – z mentorji, profesorji, astistenti, demonstratorji. Odgovor na to vprašanje moramo kot arhitekti in urbanisti konstruirati vsakič znova, vsak posebej, nato pa še vsi skupaj. Vse to kreativno preizpraševanje, vsa ta skrb in zavzetost, ki jima ni škoda ur in angažmaja, porajata presežek, ki celoto osmisli,« je v otvoritvenem govoru povedal prof. Mihael Dešman, dekan UL FA.

Z uvodnim nagovorom je otvoritev razstave pospremil tudi predstojnik Oddelka za arhitekturo UM FGPA izr. prof. Uroš Lobnik.

Zaključna razstava UL FA je zaključek približno 25 procesov, ki so se odvijali v posameznih seminarjih. Zahtevnih procesov izhodiščnih vprašanj, ki so jim sledili prvi predlogi, in predlogov, ki so jim sledila nadaljnja vprašanja. Enkrat moramo ta proces zaključiti, ampak vprašanja, zakaj mora biti ta projekt ravno tak, ne moremo odpraviti. Zaključna razstava Fakultete za arhitekturo zato ni samo razstava zaključenih projektov, temveč demonstracija arhitekturnega dela kot stalnega razlaganja in samorazlaganja arhitekturnega početja.

– Hana Cirman, UL FA

New York je med 10. in 12. junijem 2025 gostil tri odlične industrijske oblikovalce z Univerze v Ljubljani. Jaka Kordiš, Matic Lesjak in Črt Štrubelj, podiplomski študenti industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), so nas zastopali na mednarodnem tekmovanju in razstavi Biodesign Challenge Summit 2025, ki sta bila na Parsons School of Design in v MoMI. Predstavili so svoj projekt Kaj ostane? / What reamins? 

Biodesign Challenge (BDC) je mednarodni interdisciplinarni izobraževalni program. Študente spodbuja k ustvarjanju projektov, ki povezujejo umetnost, oblikovanje in biotehnologijo. Vsako leto junija se zaključi s tekmovanjem v New Yorku, na katerem ekipe predstavijo svoje ideje več kot 40 sodnikom iz svetovne industrije, akademske sfere in umetnosti.

V tem študijskem letu so kot mentorji v programu z UL ALUO sodelovali: prof. mag. Barbara Prinčič, izr. prof. dr. Barbara Predan, prof. Jure Miklavc, asist. Tamara Lašič Jurković in Tim Prezelj. Študentke in študenti UL ALUO so ustvarili tri odlične projekte, eden od njih, What remains?, se je uvrstil na letošnje tekmovanje. Avtorji projekta so tako dobili priložnost, da se pomerijo z ekipami iz 45 šol z vsega sveta, med drugim s prestižnih Inštituta Pratt, Univerze Stanford, Šole za oblikovanje Parsons, Tehniške univerze Danske in Kraljeve danske akademije.

V finale med prvih 8 projektov se ekipi UL ALUO ni uspelo uvrstiti, sta pa že uvrstitev na tako elitno tekmovanje in dejstvo, da je projekt, ki na precej izzivalen način premika meje dojemanja in mišljenja, pritegnil veliko pozornosti mednarodne strokovne javnosti, izjemen dosežek. Čestitamo!

Kaj ostane? je spekulativni oblikovalski projekt, ki temelji na materialnih eksperimentih ter se odziva na okoljske in čustvene posledice načina, kako dojemamo in upravljamo pokop.

Današnje prakse pokopa in kremacije pogosto temeljijo na izčrpavajočih se materialih – kovinah, plastiki, eksotičnem lesu –, ki telo ločijo od naravnih ciklov razkroja in obnove. Avtorji projekta se tako sprašujejo: »Kaj, če bi namesto ustvarjanja odpadkov z obstoječimi praksami telesu dovolili, da se samo vrne kot material?

S preoblikovanjem krvi in las – dveh globoko osebnih in simbolno bogatih snovi – v biorazgradljiv kompozit je ekipa ustvarila žaro, ki telo s premišljenostjo vrne zemlji. Material nastane s postopki dehidracije, koagulacije in stiskanja ter sčasoma razpade. Ni zasnovan za ohranjanje, temveč za dopolnitev telesnega vračanja.

Projekt Kaj ostane? torej predlaga premišljeno spremembo: način žalovanja s ponižnostjo, oblikovanja s skrbjo in ponovnega razmisleka o tem, kaj puščamo za seboj, ko življenje mine.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Junija 2025 se je v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani predstavil Oddelek za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), v sklopu projekta PUŠ v delovno okolje, 2025, z dvema razstavama, naslovljenima Popotovanje papirnatih figuric in Razpoka do baroka.

S projektom Popotovanje papirnatih figuric se je nadaljevalo raziskovanje slike Gabrijela Stupice, Atelje, ki je bila predstavljena že v sklopu projekta Od blizu v Moderni galeriji v Ljubljani (2022/23) ter v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu (2024). Slika je zanimiva predvsem zaradi svoje nenavadne zgradbe in kompozicije, saj so na platneno ozadje pritrjene papirnate figure (avtoportreti umetnika) bodisi z bucikami bodisi z lepilnimi trakovi. V sklopu omenjenih projektov se je izkazalo, da so papirnate figure zaradi uporabe nekakovostnega papirja v slabem stanju. Slika bo v letu 2027 dobila urejen prostor v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. 

Razstava Razpoka do baroka pa je predstavila izbor del, ki so nastala na Oddelku za restavratorstvo in v interdisciplinarnem projektu Štirje letni časi (v okviru javnega razpisa »Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027« (PUŠ v delovno okolje 2024–2027), pri čemer so poleg partnerske ustanove ZRC SAZU ter študentov/-k z več oddelkov UL ALUO sodelovali tudi mentorji in študentje/-ke drugih članic (UL NTF, UL AGRFT, UL AG). Glede na to, da je letos v raznih muzejih po Sloveniji v ospredju predstavitev baročnega obdobja, so se tudi oni osredotočili na umetniška dela iz tega časa.

Razstavi sta potekali v sklopu Konservatorsko-restavratorske transverzale (KRT) in sta bili namenjeni najširšemu občinstvu. Taktilne pripomočke za razumevanje slik je bilo mogoče tudi potipati, poslušati pa se je dalo tudi zvočne interpretacije del.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Letos je že petič potekala Ponjava – razstava, ki jo organizirajo študentke in študenti prvega letnika magistrskega študija fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), tokrat pod imenom Ponjava s5. Svoja dela so na Miklošičevi cesti 34 v Ljubljani predstavili študentke in študenti z vseh študijskih smeri UL ALUO, izšel je tudi katalog.

Kuratorka: Vida Šturm

Umetniki: Eva Anzeljc, Pika Basaj, Lara Deotto Bat, Tadej Dolinar, Ajda Kalan in Janez Škrlec, Žiga Kelenc, Tjaša Kodrič, Aljaž Lavrič, Polona Pečan, Jernej Šimec

Produkcijska ekipa: Kaia Grobovšek, Kristina Filipović, Rene Ketiš, Petja Muck, Marko Petrović, Miha Rauch, Pia Sovinc, Jernej Strmšek, Iva Suhadolnik Gregorin

Mentorji: izr. prof. Peter Koštrun, doc. mag. Emina Djukić, izr. prof. Peter Rauch

Vizualna identiteta: Kolektiv Arhiv: Tim Topić, Ana Rogač

Tehnična pomoč: Zoran Pungerčar ← Look back and laugh, Jakob Puh ← MGLC, Oskar Kandare, Luka Prelog, UL ALUO: Žiga Gorišek, David Kosi, Branko Anđel, Mark Valentin Vovk

Projektna pisarna UL ALUO: Mateja Vidrajz

Odnosi z javnostmi UL ALUO: Sara Bešlin Vatovec

Iskreno se zahvaljujemo Nobel Bureku za podporo projekta in omogočanje uporabe razstavnega prostora.

Iskreno se zahvaljujemo Europapierju, MatFormat, Fotolito Dolenc, Look back and Laugh in MGLC za podporo ter pomoč pri izidu kataloga.

Iskreno se zahvaljujemo Visionectu za posojo naprav za digitalno označevanje.

Projekt sta financirala Svet za umetnost Univerze v Ljubljani (Sklad UL za umetniško področje) in UL ALUO

Več na @foto_rudnik in na povezavi UL ALUO.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na letošnjem Bienalu tekstilne umetnosti BIEN se predstavlja pet magistrskih študentov Oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF). V Layerjevi hiši v Kranju si lahko ogledamo tekstilno instalacijo Teje Duhani, ki je nastala ob avtoričinem razmišljanju o zavestnem dihanju, sproščenosti in želji po zaustavitvi tega občutka.

Katja Bradač in Ana Ferjanc svoji deli predstavljata v Vovkovem vrtu v Kranju. Katjine Prosojne ponjave so serija sedmih tkanih ponjav, ki s svojim gibanjem in plastenjem ustvarjajo občutek nove prostornosti in razsežnosti. Anine Žile industrije so ustvarjene iz surovih, grobih materialov – plastike, betona in jekla – in v igri svetlobe razkrivajo nepričakovano nasprotje: mehke, valovite organske oblike, tkane v klasično platneno vezavo.

Pri Domu na Joštu nad Kranjem je svojo tekstilno postavitev Bauhaus zastori postavil Matic Beršnak. Navdihnjen z gibanjem Bauhaus raziskuje povezavo med tekstilom, svetlobo in geometrijo skozi inovativen pristop k oblikovanju zastorov.

Delo Borjana Litovskega Morfejev prt je na ogled v Palači Lantieri v italijanski Gorici. Tekstilna instalacija postavlja v središče prastari element prta, ki ga interpretira kot obredni objekt srečevanja in medčloveškega dialoga.

Mentorice in vodje projektov: prof. Marija Jenko, izr. prof. Katja Burger Kovič, doc. mag. Arijana Gadžijev

Strokovna mentorica za barvanje: doc. dr. Mateja Kert

Tehniške sodelavke: Nina Glavič, Mojca Košir, Veronika Vidmar

Sodelujoči študenti: magistrski študenti UL NTF, leto 2024/25

Vse razstave si lahko ogledate do 14. avgusta 2025.

– Asist. Kristi Komel, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

Magistrski študent Oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF) Borjan Litovski je prejemnik nagrade ETA, ki jo podeljuje tekstilni bienale BIEN25. Podelitev je bila 31. maja v Kranju ob uradnem odprtju letošnjega bienala. Nagrado je prejel za svoje delo Morfejev prt, ki je razstavljeno v Palači Lantieri v italijanski Gorici.

Tekstilna instalacija Morfejev prt postavlja v središče pradavni element prta, ki ga interpretira kot obredni objekt srečevanja in medčloveških dialogov. Vezenine na prtu ponazarjajo življenjski krog makovih glavic, ki se postopoma sušijo in s pomočjo vetra začnejo svoje novo popotovanje neznano. Mak kot simbol sanjskega je hkrati tudi eden od simbolov avtorjeve domovine. Zrak v ambientalni postavitvi postane modra tekstilna substanca, ki vabi obiskovalca k vdihu in navdihu. Mistični prostor v sebi prepleta elemente obrednega mesta in domačega ugodja – človek lahko (za)diha, se sprosti in se prepusti toku svojih misli in čustev.

Mentorji in vodje projektov: prof. Marija Jenko, doc. mag. Arijana Gadžijev in izr. prof. Rok Rappl - Rocc (AG)

Strokovna mentorica za barvanje: doc. dr. Mateja Kert

Tehniške sodelavke: Nina Glavič, Mojca Košir, Veronika Vidmar

– Asist. Kristi Komel, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

Odprtje razstave projekta AI-R študentov 1. letnika pri predmetu Oblikovanje tekstilij je bilo 4. junija na zunanjem muzejskem območju Stare Save v Kranju v sklopu letošnjega Bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025. Razstava prikazuje tekstilije z raznolikimi vzorci v tehniki ročnega in strojnega vezenja. Študenti so v svojih izhodiščih raziskovali temo zraka in umetne inteligence ter prevajali svoje zamisli skozi neonske sukance, ki na odpadnem materialu športnih kajtov tvorijo abstraktne vzorce. Raziskovali so dejstva, da je zrak poleg kisika napolnjen tudi s podatki, algoritmi in nevidnimi silami, ki oblikujejo naše misli in resničnost, ter iskali vzporednice med človekom, naravo in tehnologijo. Ugotavljali so, da tako kot veter oblikuje kajte, algoritmi umetne inteligence oblikujejo naš svet, nevidno in nenehno, pri čemer so se spraševali o varnosti uporabe nove tehnologije, o njenih prednostih in slabostih. Tkanine odpadnih kajtov, ki so nekoč kljubovale moči vetra, so v tekstilni instalaciji prerojene z živahnimi barvami in tako eklektično združujejo taktilno z eteričnim, pogosto nevidnim vplivom umetne inteligence in zraka.

Projekt financirata Evropska unija in Evropska noč raziskovalcev 2024-2025 – Humanistika, to si ti! ter je materialno podprt z donacijami podjetja Poliplet d. o. o., Gorazda Majcna – dr. Tuba in Vilija Breceljnika. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom Carnico.

Mentorici in vodji projekta: doc. mag. Arijana Gadžijev in asist. Kristi Komel

Tehniška sodelavka: Nina Glavič

Sodelujoči študenti: 1. letnik OTO, UL NTF, leto 2024/25

– Doc. mag. Arijana Gadžijev, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

Razstava Teks-sense študentov 1. letnika pri predmetu Oblikovanje tekstilij je bila odprta 7. junija v Topilnici Hg v Idriji, v sklopu letošnjega Bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025. Študenti so pri projektu celostno spoznavali tekstilno materijo – darovane odpadne zaloge džinsa – in raziskovali njen potencial za oblikovanje. Vsebinsko so se poglabljali v svet osnovnih čutov – vida, tipa, voha, sluha, okusa, intuicije – in zraka, ki je bistvenega pomena za naše preživetje in predstavlja našo najbolj temeljno čutno izkušnjo: dihanje. S proučevanjem in osebnim zaznavanjem čutov so eksperimentirali v manipulaciji tekstilne površine in uporabili večinoma ročne tehnike, kot so rezanje, šivanje, vezenje, tkanje, prepletanje in gubanje. Nevidni element zraka postane fizično otipljiv skozi raznovrstne teksture, ki vsaka zase pripoveduje o individualnem občutenju, mnogokrat vezanem na osebni spomin, stanje zavednega ali nezavednega, utrinek življenja, zgodbo, na vdih in izdih. Tekstilna instalacija je hkrati tudi meditacija o trajnosti, saj s predelavo odpadnega materiala opozarja na pomen premišljene potrošnje ter vpliv tekstilne industrije na okolje in tako vdihne novo življenje pozabljeni tkanini.

Projekt je materialno podprt z donacijo podjetja Kibuba d. o. o. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom Carnico.

Mentorica in vodja projekta: doc. mag. Arijana Gadžijev

Tehniška sodelavka: Nina Glavič

Sodelujoči študenti: 1. letnik OTO, UL NTF, leto 2024/25

– Doc. mag. Arijana Gadžijev, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

V svetu, ki prehiteva samega sebe, narava ostaja - tiha in vztrajna.

Gozd nas nežno vabi nazaj.

Drevo, dotik, dih.

Hrepenimo po predmetih, ki dihajo.

Po tkaninah, ki nosijo sled rose, vetra, svetlobe, zemlje.

---

Ko svet išče odgovore na lastne rane, postaja izkustveno učenje ena najnežnejših poti spremembe. Študenti drugega letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil so pri predmetu Oblikovanje tekstilij vstopili v čutno-kreativni dialog z gozdom – kot poslušalci in oblikovalci. Potopili so se v skoraj nevidne strukture mahu, se zazibali v ritmu krošenj, opazovali prepleten svet gliv in predvsem prisluhnili. Iz snovnega, tipnega, počasnega procesa so se razrastli tekstilni objekti, videopripovedi in prostorske instalacije, ki gozda ne prikazujejo, temveč ga utelešajo. Pletenine dihajo, kvačkane glive vznikajo, prepleteni črvi ustvarjajo prostore igre in umika. Vsaka nit nosi zavest, da smo, tako kot drevesa, samostojni, a vedno del celote.

Skupinska razstava Dih gozda je prostor, kjer tekstil raste, diha in pripoveduje skozi roke, skozi vlakna, skozi nas.

Razstava je postavljena na vrtu in nenavadnih, skrivnostnih kotičkih palače Lantieri v Gorici. Na ogled bo do 13. avgusta 2025.

Mentorici in kuratorki razstave: izr. prof. mag. Katja Burger Kovič in mag. Tjaša Bavcon

Tehniška sodelavca: Nina Glavič, Andrej Vilar

Sodelujoči avtorji tekstilnih kosov: 2. letnik OTO, UL NTF, leto 2024/25

Podpora projekta: Evropska noč raziskovalcev 2024-2025 – Humanistika, to si ti!, financira Evropska unija / European Researchers’ Night 2024-2025 – Humanities, that’s you!, funded by the European Union in Svet za umetnost UL

– Izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, asist. mag. Tjaša Bavcon, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

Velika skupnostna tapiserija Vlaknenje pokrajine je premišljeno zasnovan kolaž šestindvajsetih likovnih pripovedi, ki so se skozi individualni dialog z naravo preoblikovale in povezale v celovito in harmonično tekstilno tvorbo. Sodelovalen in izkustveno vodeni oblikovalski proces je dih narave, ki ga občutimo raznoliko, razlit po osnovni tkanini v barvnih tonih, pridobljenih izključno z barvili iz narave. Študenti 2. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil NTF UL so tekstilno pokrajino zgradili praktično iz samega vlakna – preko faz barvanja preje z naravnimi barvili do snovanja taftane tekstilije velikih dimenzij. Posamezne likovne enote se v prijateljskem odnosu s sosednjimi deli pred nami preslikajo v presežno celoto.

Taftana tapiserija Vlaknenje pokrajine je postavljena v vhodu palače Lantieri v Gorici. Na ogled bo do 13. avgusta 2025.

Mentorici in vodji projekta: izr. prof. mag. Katja Burger Kovič in mag. Tjaša Bavcon

Strokovna mentorica za barvanje: doc. dr. Mateja Kert

Strokovni sodelavki: Nina Glavič, Veronika Vidmar (UL NTF)

Sodelujoči študenti: 2. letnik OTO, UL NTF, leto 2024/25

Podpora projekta: Evropska noč raziskovalcev 2024-2025 – Humanistika, to si ti!, financira Evropska unija / European Researchers’ Night 2024-2025 – Humanities, that’s you!, funded by the European Union in Svet za umetnost UL 

– Izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, asist. mag. Tjaša Bavcon, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

Študente oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) pod mentorstvom izr. prof. dr. Tatjane Capuder in asist. dr. Marka Dobriloviča ter študente Likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (UL PEF) z mentorjema prof. Romanom Makšetom za kiparstvo in doc. Mojco Zlokarnik za risbo smo povabili k skupnemu razmisleku in jim ponudili možnost prostorske intervencije v Galeriji Veselov vrt. Galerija v urbanem središču mesta je kot zaprti notranji vrt odmaknjena od mestnega hrupa. Je nekakšen hortus conclusus, namenjen umetnosti. V prostoru te delno negovane narave potekajo umetniške razstave. Študenti krajinske arhitekture so pripravili Idejno zasnovo ureditve vrta in predlog ureditve kiparskih ateljejev, uresničili so zasaditev nekaterih rastlin in v dialogu pripravili načrt umestitve kiparskih izdelkov študentov likovne pedagogike na vrt. Razstavili smo tudi risbe, ki jih je navdihnil vrt ali so v njem nastale.

Razstavljajo: Tjaša Avbreht, Lucija Jančar, Meta Jesenko, Katja Kadivec, Lana Kajfež, Kristina Kalin, Nina Kržmanc, Katarina Markič, Lea Marks, Pia Nagode, Vanja Nedimović, Maruša Perenič, Metka Perinčič, Jana Sever, Julija Simončič, Sanja Stiković, Ana Svetičič, Zala Tostovršnik, David Trontelj

Mentorji: asist. dr. Marko Dobrilovič, izr. prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, prof. mag. Roman Makše, doc. mag. Mojca Zlokarnik

Vodja projekta: doc. mag. Mojca Zlokarnik

– Doc. mag. Mojca Zlokarnik, Oddelek za likovno pedagogiko, UL PEF

Projekt Knjiga umetnika predstavlja umetniška dela, v katerih študenti Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (UL PEF) skozi medij knjige umetnika interpretirajo in aktualizirajo vsebine, povezane z uporabo tekstila kot umetniškega materiala. Raziskovanje knjige umetnika in širokega področja tekstila jim je služilo kot vir znanja in navdiha pri koncipiranju ter izdelavi knjig. S svojimi deli se avtorji povezujejo z nesnovno kulturno dediščino, rokodelstvom in veščinami, ki so neločljivo povezane tudi z oblačilno kulturo – preteklo, polpreteklo ali sodobno. Njeno zgodovinsko in etnološko vrednost so študenti spoznali tudi v Loškem muzeju.

Projekt povezuje institucije, ki v svojem poslanstvu prepletajo tradicijo in sodobnost: BIEN poudarja trajnost, dediščino in ohranjanje, Loški muzej nagovarja s svojim sloganom Ohranjamo preteklost za prihodnost, Mednarodni grafični likovni center pa je središče, ki s prepletom dediščine, sodobne umetnosti in narave bogati življenja vseh generacij. Bodoči likovni pedagogi Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani so v skladu z vsemi temi smernicami s postavitvijo knjig ustvarili umetniško intervencijo v več kot 300 let stari Škoparjevi hiši. Po ustnem izročilu je bilo v tej hiši pred osmimi rodovi krojaško obrtništvo. Sodobna umetniška praksa v obliki umetniške knjige se s tem umešča ob bok stalnim razstavnim eksponatom Loškega muzeja, ki so povezani z bivalno kulturo kajžarjev (t. i. kmetov, lastnikov majhnih zemljišč), kar ustvarja svojevrsten in anahronističen preplet različnih kulturnih izročil skozi čas.

V Škoparjevi hiši Loškega muzeja se predstavlja devet avtorjev in avtoric z deli, ustvarjenimi v mediju knjige umetnika. Razstava poteka v sklopu Bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025, katerega osrednja tema je zrak. Avtorji ponujajo v (vizualno) branje svoje knjige, v katerih so prevetrili marsikatero vsebino, povezljivo s tekstilom. Vsem delom je skupno, da so nastala izključno z rokami avtorjev v vseh fazah ustvarjanja ter da gre za unikate, saj ponovna izdaja ni mogoča – lahko jih opredelimo tudi kot objekte oziroma knjige-objekte.

Pri vseh razstavljenih knjigah je izrazito v ospredju vizualni del, a ker knjiga nikoli ni prisotna popolnoma brez besed, se tudi v razstavljenih delih tekstovni elementi pojavljajo kot parabesedilo v obliki naslovov ter v nekaj primerih kot intraikonična besedila. Vsak gledalec že na prvi pogled zazna, da so načini snovanja, uporabljeni materiali in tehnike ter pristopi precej raznoliki. Kljub pestrosti jih lahko glede na povezljivost s tekstilom v grobem razvrstimo v dve skupini: na dela, ki slonijo na uporabi tekstila kot umetniškega materiala, ter na »netekstilna« dela, v katerih se vloga tekstila, predvsem v oblačilni kulturi, manifestira skozi vsebino. Glavnina del, katerih naracija temelji na upodobljeni pripovedi ali sami (tekstilni) snovnosti, spada v prvo skupino, kjer so avtorji uporabljali tekstil – bodisi najden v domačem okolju ali pa so pri izvedbi uporabili klasične nove tekstilne materiale. Nekateri avtorji so uporabili tudi ustaljene tekstilne tehnike.

Študenti: Nina Borg, Vita Čepič, Vanesa Hochkraut, Heidi Janež, Kristina Kalin, Grega Križnar, Laura Milar, Neža Šega, Jerca Šuštar

Mentorica in vodja projekta: izr. prof. Anja Jerčič Jakob, UL PEF

Partnerji pri projektu: Loški muzej Škofja Loka, Mednarodni grafični likovni center, Knjigovezinja dipl. ing. MARUŠA HREN (Maruji, Nadja Maruša Hren s. p.)

Projekt so podprli Sklad Univerze v Ljubljani za umetniško področje, Loški muzej Škofja Loka in Zavod Carnica

– Izr. prof. Anja Jerčič Jakob, Oddelek za likovno pedagogiko, UL PEF

V torek, 3. junija 2025, smo v Galeriji Ekonomske fakultete odprli prav posebno razstavo priznane slovenske slikarke Ejti Štih. Gre za razstavo, namenjeno Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL EF), saj je osrednja tema razstave denar. Tukaj denar ni prikazan kot odrešilna navada vsakodnevne prakse človeka v 21. stoletju, pač pa kot način spreminjanja človeka v groteskno bitje.

Avtorica je izpostavila lokacijo razstave kot ključno, saj naj po njeno ta ne bi bila na ogled le v visokih institucijah, ampak mora biti dostopna ljudem, tam, kjer jo lahko obišče vsak. Temu lahko pripišemo dodaten pomen, saj je prav vsak vpet v aktualno geopolitično dogajanje, tako kot ta razstava.

Denar je pojem sodobnosti. Današnje politične konflikte je težko reducirati zgolj na teritorialne težnje, na individualne in skupinske interese ter nostalgično idealistično agendo. Pojem denarja ter z njim neposredno povezan pojem moči je nujen za razumevanje današnjega sveta. Moč je mišljena politično, institucionalno, kulturno in medosebno. Že v seriji Monty Python je pesem Money Makes the World Go Round opozarjala na diktaturo, ki jo ima denar nad sodobnim človeštvom, liki v njej pa so zelo podobni tistim, izraženim v slikah. Formalna oblačila, zlikane srajce, skrivnostni črni suknjič, kravata in ponekod kak drugi buržujski modni dodatek. Ob vsem tem sijaju bogastva pa mrki in pokvarjeni pogledi naslikanih likov. Na eni strani bleščeča zunanjost, na drugi notranjost, ki se na obrazu izriše kot dekadenca in propad.

Ta dvojnost spominja na Sliko Doriana Graya, delo Oscarja Wilda, ki je svojega moralno sprevrženega lika upodobil kot lepega in mladega navzven, na sliki pa propadajočega, priskutnega, koščenega. Avtorica s to dvojnostjo opazovalca sili v razmislek: zakaj se na površini denar in bogastvo svetita, hkrati pa so ravno prijateljstva med bogataši na vodstvenih funkcijah zaslužna za trpljenje po svetu. Denar ni samo plačilno sredstvo, je predvsem pokazatelj razvitosti vojaške moči, načina urejenosti družbenih hierarhij in odnosa med državljani, ki je lahko zaradi denarja bolj ali manj tekmovalen. Trpijo tisti, ki imajo denarja manj, ter tisti, ki so na dnu družbene hierarhije – ti so tudi najpogosteje napadani.

Vse to osvetljuje pričujoča razstava, ki pripoveduje zgodbo današnjosti. Avtorica živi in deluje v Boliviji v mestu Santa Cruz de la Sierra; država in stanje v njej sta njena motivacija za to razstavo. Ker je umetnost večplastna, lahko to razstavo dojamemo tudi širše, globalno.

Na vprašanje, ali denar pomeni srečo v življenju, odgovarja avtorica zelo logično in jasno. Denar pomeni na prvem mestu mir, stabilnost in kakovostno življenje. Morda ne pomeni sreče, prej pomeni »manj skrbi«. Dodaja še, da denar večinoma pokvari ljudi. Pravi, da ljudje, ki imajo veliko denarja, pogosto pozabljajo, kako je bilo, ko ga nekoč niso imeli toliko. Izpostavlja Iggyja Popa in njegovo skromno življenje kljub dejstvu, da je izrazito bogat. Mladim avtoricam poskuša razširiti obzorja in prikazati, kaj pomeni denar drugod, ne le v Evropi. Tako bi mladi morda lažje razumeli neenakost širom sveta, kar je pomembna tema, pri kateri je denar neizbežen.

– Marko Čadež Mačkić

V spomladanskem delu akademskega leta 2024/2025 smo na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) izvedli že enajsti semester tečajev slovenščine za tujce, zaposlene na Univerzi v Ljubljani. Udeležencev je vsako leto več, tokrat jih je bilo 52 iz 29 držav. Udeleženci so tečaj obiskovali na spletu ob sredah popoldne in petkih dopoldne, občasno pa so se srečevali tudi v živo v učilnici ali na prostem, kjer so imeli poleg pouka zanimive in zabavne aktivnosti, prek katerih so spoznavali jezik in Ljubljano. V anketi o zadovoljstvu s tečajem so udeleženci večinoma zelo pohvalili organizacijo tečaja in učiteljice, ki so se jim zdele kompetentne in prijazne, predvsem pa so jih pohvalili, da so jim poleg slovenske kulture pomagale bolje razumeti tudi Slovence. Tečaj bomo ponovno izvedli v zimskem semestru 2025/2026.

– Jana Kete Matičič, vodja programa Tečaji slovenščine za odrasle na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik UL FF

Sem študentka na magistrskem študiju Ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), zaključila sem srednjo umetniško šolo na Reki. Ukvarjam se z vsem, od digitalne ilustracije do grafik, pastelov in mešanih tehnik. Navdihujejo me različne teme, kot so biologija, grozljivke, moda in internetna kultura, ki jih rada vključujem v svoje delo.

– Rea Bartulović, študentka UL ALUO