Maj 2024

V petek, 24. maja 2024, smo v Mali galeriji Banke Slovenije (BS) odprli razstavo Transformacije, ki poteka v sklopu 18. mednarodnega festivala svetlobe Svetlobna gverila 2024.

Laboratorij Svetlobne gverile: Videotransformacije. Razstava študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

V Mali galeriji BS predstavljamo dela, nastala na dveh delavnicah, ki sta letos potekali v okviru izobraževalne platforme Laboratorij Svetlobne gverile. Na prvi delavnici (mentorja: Nika Erjavec in Matic Šubelj), namenjeni študentom in študentkam UL ALUO, so se udeleženci posvetili t. i. videohackingu; raziskovali so različne analogne in digitalne videotehnike (t. i. dirty mixing, circuit bending in glitch art). Predelali so stare varnostne kamere in jih uporabili za ustvarjanje videozank, s pomočjo katerih so v galeriji ustvarili vrsto intimnih videoambientov oziroma instalacij.

Na drugem delavniškem sklopu, namenjenem izkušenim umetnikom in študentom UL ALUO (mentorja: Blaž Pavlica in Gašper Milkovič Biloslav), so se sodelujoči podrobneje spoznali s kodiranjem vizualij v odprtokodnem spletnem orodju Hydra; raziskovali so tehniko videofeedbacka, nato pa sestavili analogno-digitalno konfiguracijo, ki je v obliki interaktivne instalacije predstavljena v galeriji.

Mentorji: Nika Erjavec, Matic Šubelj, Blaž Pavlica, Gašper Milkovič Biloslav

Sodelujoči:

• UL ALUO: Pika Potočnik, Tyana Rendič, Jernej Šimec, Klemen Kekec, Clara Jantson-Köstner, Tomaž Pavšek, Korina Ferčec, Jieun Kim, Ana Marija Palir, Jovana Tesić, Katarina Snoj, Ana Kerševan, Dunja Rahovsky Šuligoj, Polona Pečan, Živa Vaukan in Jan Lavrič
• drugi: Mojca Zupančič, Monika Curk, Urška Savič, Vuk Emiliano Valecic, Urša Čuk, Tina Šulc Resnik, Andraž Jerič in Petra Hrovatin

Koprodukcija:

• UL ALUO
• Društvo Ljudmila – laboratorij za znanost in umetnost

_______________________

Lina Steiner in Maruša Uhan: Retrograd

Lina Steiner in Maruša Uhan sta v skupnem projektu uporabili holografsko projekcijo in z njo orisali pojem retrogradnosti. Avtorici poudarjata, da sta tako način izvedbe kot tudi sam planetarni pojav zgolj iluziji. Kompleksne astronomske ideje o holografskem vesolju – dojemanje tridimenzionalne realnosti, shranjene na dvodimenzionalni površini – igrivo prepletata z znanstvenimi in tudi astrološkimi teorijami o retrogradnosti planetov, ki zaradi svojih navideznih premikov nazaj izzivajo odklon od norme planetarnega gibanja. S konceptom retrogradnosti umetnici poudarjata dejstvo, da je človek od nekdaj dovzeten za iluzije prav zato, ker verjame, da se vse vrti okoli njega.

Mala galerija BS, izložbeno okno, od 21.30 naprej

Lina Steiner je diplomirala na oddelku Video, animacija in novi mediji na UL ALUO in tam trenutno zaključuje magistrski študij, smer Grafika. Svoja dela v večini povezuje z zvokom, predvsem pa po naredi-si-sam načelih snema in montira glasbene videospote. Prav tako glasbeno opremlja eter Radia Študent, kjer se je urila tudi v glasbenem novinarstvu, kot kinooperaterka pa deluje v Mestnem kinu Domžale. Včasih s sonavdušenkami poje ljudske pesmi.

Maruša Uhan je končala študij umetnosti na akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Njena dela lahko beremo kot komentar na vsakdanje »delovanje« in sodobno držo. V preteklih letih je sodelovala pri več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. V letu 2021 je prevzela del organizacije in kuratorskega dela v novem galerijskem prostoru Portal 2-7-7-7-8 na ljubljanski Špici.

Koprodukcija:

• Društvo Ljudmila – laboratorij za znanost in umetnost,
• Mala galerija BS, UL ALUO

Posebna zahvala:
Mladinski kulturni center Maribor

V petek, 10. maja, sta na odru Dvorane Julija Betetta nastopila Mešani in Komorni pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG) pod vodstvom dirigenta izr. prof. Sebastjana Vrhovnika. Slišali smo lahko čudovita dela treh slogovno raznolikih skladateljev, ki letos praznujejo svojo 200. (Bruckner), 90. (Lebič) in 70. (Kumar) obletnico rojstva. Koncert je otvoril Komorni zbor UL AG, ki je najprej izvedel Brucknerjeve skladbe, pisane tako za zbor s spremljavo različnih inštrumentov kot tudi za zbor a capella. Izbor skladb je predstavil Brucknerjev osebni slog, s katerim se je v glasbeno zgodovino zapisal ne le kot skladatelj velikih simfonij, ampak tudi kot avtor premišljene in harmonsko bogate glasbe, ki vključuje človekov glas. Lojze Lebič, drugi jubilant, katerega dela so zazvenela na koncertu, pa edinstveni slovenski odnos do glasu povzema takole: »Zakaj smo Slovenci tako naklonjeni vokalni glasbi? Z odgovorom se najbrž ne boste strinjali: ker nam je jezik bolj ulovljiv kot glasba in ker z jezikom naredimo glasbo bolj oprijemljivo.« Ta »slovanski ali slovenski čustveni impresionizem« lahko opazujemo v njegovih zborovskih mojstrovinah, ki obsegajo tako miniature v enostavnejšem, kot tudi daljša dela v bolj zapletenem, modernističnem slogu. Z Lebičevo skladbo je svoj nastop začel tudi Mešani pevski zbor UL AG, katerega težišče je nato predstavljala predstavitev tretjega skladatelja Alda Kumarja. Njegov opus zaznamuje zlasti ljubezen do domače Istre in značilnosti tamkajšnje ljudske glasbe, kot je istrska lestvica. Zbor je na koncertu dobro ujel Kumarjev poseben, mestoma humoren in celo sarkastičen glasbeni izraz.

 – Jakob Barbo, UL AG

Na črnogorskem filmskem večeru smo si ogledali pet kratkih študentskih filmov Fakultete dramskih umetnosti Univerze Črne gore (UCG FDU) v Cetinju: Ječmen (Ječam žela, 2021, rež. Andrija Mugoša), Veliki dosežki (Velika dostignuća, 2020, rež. Nikola Vučinić), Pes, ki se je polulal od sreče (Pas koji se upiškio od sreće, rež. Ilija Zeković, 2023), Nekdo tretji (Neko treći, rež. Milorad Milatović, 2020) ter Pogled (rež. Nemanja Lakić, 2024). Filmi se med seboj razlikujejo vsebinsko, žanrsko in estetsko. Ječmen, posnet v črno-beli tehniki in skozi nekonvencionalno kadriranje, subtilno pripoveduje zgodbo o rigidnih družbenih normah v črnogorskem, a tudi širšem balkanskem prostoru. Veliki dosežki nas popeljejo v realnost z elementi nadrealizma, ki izostri kritiko političnega sistema. Pes, Nekdo tretji in Pogled nas nagovarjajo skozi osebne zgodbe in vpletajo različne poglede, ki tematizirajo odraščanje in spoznavanje sebe kakor tudi travme in težje trenutke odraščanja. V vseh ogledanih filmih se precej pogosto pojavljata ironija in črni humor.

Po projekciji smo se pogovarjali z doc. dr. Jeleno Mišeljić. Pogovor se je vrtel predvsem okoli študija na UCG FDU, o katerem nam je dr. Mišeljić pojasnila, da se od naše akademije razlikuje zlasti v tem, da prvostopenjski študij pri njih ne ponuja možnosti izbire smeri, kot sta montaža in kamera, temveč samo režijo. Govorili smo tudi o produkciji, kjer smo izvedeli, da imajo naši črnogorski vrstniki na voljo drastično manjše proračune, toda večinoma jim uspe to oviro premagati s pomočjo sodelavcev in starejših kolegov, ki pri projektih sodelujejo brez honorarjev, pa tudi na račun brezplačnih snemalnih lokacij. Dr. Mišeljić nas je seznanila tudi s položajem UCG FDU in filma nasploh v Črni gori, ki po njenih besedah ni na zavidljivi ravni, a smo se strinjali, da so študenti zelo pogumni, kritični in družbeno ozaveščeni, kar potrjujejo tudi njihove teme in pristop k ustvarjanju filmov. Zato se veselimo obetov za sodelovanje med UCG FDU in UL AGRFT.

 – Marijana Kuljanac in Teodora Cvetković, študentki magistrskega programa Filmski in televizijski študiji, UL AGRFT

Predavanje doc. dr. Jelene Mišeljić, Fakulteta dramskih umetnosti Univerze Črne gore

Jelena Mišeljić je o avtomatiziranih podobah, ki nastajajo s pomočjo sodobne tehnologije brez aktivne človeške udeležbe, in njihovem vplivu na sodobni film razmišljala že v svoji doktorski disertaciji. V predavanju, ki ga je pripravila za svoje gostovanje na naši šoli, se je osredotočila na postkinematografsko kulturo in razmislek o odnosu med človeškim subjektom in njegovim tehnocentričnim sodobnim okoljem. S pomočjo konkretnih primerov uporabe avtomatiziranih slik v sodobnem filmu, ki se kaže v filmih nadzornih kamer, filmih na računalniških zaslonih in krajinskih filmih kot porajajočih se žanrih, je predavateljica osvetljevala težnjo po dekonstrukciji klasičnega antropomorfnega in antropogenega filmskega pripovednega sloga. Ta težnja ni le formalen oziroma estetski eksperiment, temveč filmsko raziskovanje možnosti zamišljanja in soustvarjanja post-antropocentričnega sveta, v katerega bo človek v želji po ohranitvi planeta najbrž primoran slej ko prej vstopiti.

 – Doc. dr. Polona Petek, Oddelek za film in televizijo, Katedra za filmske in televizijske študije, UL AGRFT

Na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) smo se že v zadnjem decembrskem Kinofilmu odzvali na izbruh vojne v Gazi in pripravili filmsko-pogovorni večer, namenjen osvetlitvi nevzdržnih razmer, v katerih že leta živijo Palestinci. Predvajali smo tri kratke filme palestinsko-britanske režiserke in producentke Farah Nabulsi ‒ Nočna mora v Gazi (Nightmare of Gaza, 2018, rež. Farah Nabulsi), Darilo (Al-hadiya, 2020, rež. Farah Nabulsi) in Danes so vzeli mojega sina (Today They Took My Son, 2016, rež. Pierre Dawalibi) ‒ ter Prihajam iz Gaze (2009, rež. Jan Zakonjšek), slovenski televizijski dokumentarec o rehabilitaciji otrok, žrtev vojne iz Gaze, ki jim je zdravljenje v Sloveniji omogočila Ustanova Pustimo jim sanje – Fundacija Danila Türka. Po projekciji se je doc. dr. Polona Petek o filmih ter širšem zgodovinsko-političnem in etičnem kontekstu pogovarjala z nekdanjim predsednikom Republike Slovenije zasl. prof. dr. Danilom Türkom, novinarjem Borisom Vasevom, scenaristko filma Prihajam iz Gaze mag. Katjo Stamboldžioski in režiserjem doc. Janom Zakonjškom.

Razmere v Gazi so se od decembra do danes drastično poslabšale, zato smo brez oklevanja sprejeli povabilo, da se Kinofilm pridruži seriji dogodkov Svobodna Palestina, ki sta jo ob obletnici nakbe pripravila Zavod Divja misel (Vodnikova domačija) in Gibanje za pravice Palestincev BDS. 15. maja, torej točno na dan, ko po svetu obeležujemo palestinsko katastrofo, smo tako predvajali dokumentarni film Ibrahim: usoda neznana (Ibrahim: A Fate to Define, 2019, rež. Lina Al Abed), mednarodno koprodukcijo, pri kateri je sodelovala tudi slovenska produkcijska hiša Iridium Film. V pogovoru po projekciji, ki ga je ponovno moderirala doc. dr. Polona Petek, smo s sociologom doc. dr. Primožem Šterbencem in novinarjem Borisom Vasevom izraelsko-palestinski konflikt vključno z genocidnim vrhuncem, ki smo mu priča v zadnjih mesecih, in njegove medijske reprezentacije postavili v daljšo zgodovinsko perspektivo.

 – Doc. dr. Polona Petek, Oddelek za film in televizijo, Katedra za filmske in televizijske študije, UL AGRFT

ALUO odprta akademija je najobsežnejša razstava oblikovalskih, restavratorskih in umetniških del v Sloveniji. Ob zaključku vsakega študijskega leta je na vseh lokacijah Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) odprta vsem javnostim in prikazuje impresiven celoletni študijski proces naših študentk in študentov. Letos se odpira v petek, 31. maja 2024.

Že razstava sama po sebi je raznolika na vseh nivojih. Z njenim letošnjim večernim otvoritvenim dogodkom, ki smo ga poimenovali Druga stran akademije, pa želimo več pozornosti posvetiti tudi neuradni in neformalni, morda celo spregledani ali humorni plati študijskega obdobja, ki se odvija na ali izven akademije.

Program dogodka je zasnovan kot skupek medvrstniških glasbenih, performativnih in transmedijskih nastopov študentk in študentov UL ALUO. Gre za prikaz vzporednih praks, druženj ali sodelovanj, ki niso vidni na razstavi, a vselej bistveno zaznamujejo dogajanje na akademiji. Odvil se bo izven, a v bližini ene od lokacij UL ALUO, v Objektu 2 na Tobačni, v petek, 31. maja, od 20.30 dalje.

Vljudno vabljene_i na razstavo in spremljevalne dogodke!

Produkcija: UL ALUO

Programski odbor: Tomo Stanič, Sara Bešlin Vatovec, Alen Ožbolt, študentke in študenti

Program ALUO odprta akademija 2024:

• PETEK, 31. 5.

13.00–20.00 Razstava bo odprta na vseh treh lokacijah UL ALUO.

16.00 - DOLENJSKA c. 83 

OTVORITVENI DOGODEK | Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje + Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij (Fotografija, Grafično oblikovanje, Ilustracija).

17.00 - ERJAVČEVA c. 23

OTVORITVENI DOGODEK | Oddelek za kiparstvo + Oddelek za slikarstvo (Slikarstvo, Grafika) + Katedra za teoretične vede.

18.00 - TOBAČNA ul. 5

OTVORITVENI DOGODEK | Oddelek za restavratorstvo + smer Video, animacija in novi mediji (Oddelek za slikarstvo).

20.30 - TOBAČNA, Objekt 2

DRUGA STRAN AKADEMIJE – večerni obrazstavni dogodek.

• SOBOTA, 1. 6.

10.00–18.00 Razstava bo odprta na vseh treh lokacijah UL ALUO.

11.00 & 16.00

JAVNI VODSTVI (vzporedno na vseh lokacijah).

• NEDELJA, 2. 6.

10.00–18.00 Razstava bo odprta na vseh treh lokacijah UL ALUO.

11.00 & 16.00

JAVNI VODSTVI (vzporedno na vseh lokacijah).

22. aprila 2024 je v Moderni galeriji potekal mednarodni simpozij PLASTIK FANTASTIK.

Mednarodni strokovni simpozij je bil posvečen temam deponiranja, konserviranja in restavriranja umetnin ter uporabnih izdelkov iz plastičnih materialov, ki jih hranimo v muzejskih zbirkah. Svoja dognanja in prakse konserviranja-restavriranja so predstavili ugledni mednarodni in slovenski strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami, kot so Anna Lagana, Carien van Aubel, Olivia van Rooijen, Katja Kavkler, Lydia Beerkens, Matija Strlič, Špela Pok, Simona Škorja, Tim Bechthold in Tjaša Rijavec.

V sodelovanju z: Moderna galerija, E-RIHS.SI, Narodni muzej Slovenije / National Museum of Slovenia, ARIS (P6-0282 Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem), programom Erasmus+

Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Letošnja edicija Aksiomine serije Taktike&praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki / (un) real data – real effect, ki v partnerstvu z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) poteka od februarja do junija 2024, se zaključuje s 3. programskim sklopom, v okviru katerega sta se 15. maja 2024 na UL ALUO odvila predavanje (Valentina Tanni, Internetna estetika: potovanje onkraj praga) ter delavnica (Kolektiv Total Refusal @totalrefusal, Zgodbe z odprtim koncem).

Predavanje Internetna estetika: potovanje onkraj praga (Internet Aesthetics: A Journey Beyond the Threshold) je raziskovalo temo prostora – naravnega in umetnega – prek analize njegovega simbolnega pomena znotraj okvira spletne kulture s posebno navezavo na območje Internetne estetike.

Na delavnici Zgodbe z odprtim koncem (Open ended stories) smo se v videoigri z odprtim svetom Red Dead Redemption 2 naučili, kako si prisvojiti igre ter jih uporabiti za umetniške, aktivistične ali pa nesmiselne projekte.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) tudi letos nadaljujejo projekt Muzej v skupnosti, s katerim želijo pokazati moč, ki jo ima skupnost, če se medgeneracijsko in medinstitucionalno poveže. 16. maja 2024 je potekalo odprtje Muzeja v skupnosti 2, v sklopu katerega so v MAO parku odprli tudi razstavo projektov, ki so nastali s sodelovanjem fužinskih ustanov ter študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF).

S petimi predstavljenimi projekti, s pomočjo oblikovalskih metod, pristopov in orodij, študenti odgovarjajo na izzive posameznikov in ustanov v soseski. Na razstavi so na ogled prototipi socialnih inovacij, ki imajo potencial, da zaživijo v realnosti.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Mreže Marie Sklodowska-Curie.

Doktorski študijski projekt LANDLABS bo potekal v šestih »krajinskih laboratorijih« na različnih koncih Evrope. Gre za inovativni pristop, ki temelji na raziskovanju na kraju samem (on-site; od tod izraz krajinski laboratorij) in se izvaja skozi načrtovanje (research-through-design). Za izbrane krajine je značilen močan vpliv industrije in drugih antropogenih dejavnikov, ki so pogosto vzrok za razvoj posebnih ekosistemov in kompleksnega prepleta živega in neživega sveta. LANDLABS sloni na predpostavki, da razmere, značilne za antropocen, zahtevajo nove načine razumevanja in oblikovanja, s katerimi bi lahko razvijali bolj trajnostne in lepše urbane krajine. LANDLABS bo v teh krajinah raziskal medsebojno povezanost ljudi, živali, rastlin, vode, zraka, tal in tehnologij in odprl nove vidike tega dinamičnega prepleta. Mladim raziskovalcem ponuja možnost, da prispevajo k prestrukturiranju prostorskega načrtovanja v skladu s cilji zelenega prehoda, Evropskim zelenim dogovorom in cilji trajnostnega razvoja, ki so jih sprejeli Združeni narodi.

Z Univerze v Ljubljani (UL) je v konzorcij vključen Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Krajinski laboratorij bo zajel ožje in širše območje Fontanigg, dela Piranskih solin, ki jih je človek s solinarsko dejavnostjo oblikoval v občutljivo ravnovesje živih in neživih dejavnikov in s tem spodbudil razvoj ekosistema, ki gosti vrsto zaščitenih živali in rastlin. Prav zaradi tega bi Piranske soline lahko bile model razvoja krajin antropocena, v katerih sta človek in narava neločljivo prepletena.

Konzorcij, v katerega so se poleg UL povezale Šola za arhitekturo v Aarhusu, Norveška Arktična univerza, Univerza v Portu, Tehniška univerza z Dunaja in Univerza Leibniz iz Hannovra, ki konzorcij tudi vodi, bo skupaj s šestimi pridruženimi partnerji z občinskih oddelkov za urbanizem in okolje usposabljal doktorske kandidate in z njimi razvijal nove načine razumevanja urbanih krajin in nove metode za njihovo načrtovanje.

– Prof. dr. Ana Kučan, Oddelek za krajinsko arhitekturo, UL BF 

V okviru evropskega projekta Srečevanja z gozdom, usmerjenega v premislek večplastnega razumevanja različnih vrednot, pomenov, izzivov in perspektiv, povezanih z gozdovi, so se študentke in študenti krajinske arhitekture Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) udeležili tridnevne delavnice v Benečiji. Delavnica je bila namenjena iskanju načinov, s katerimi bi lahko ustavili zaraščanje opuščenih kmetijskih teras v okolici vasi Topolò / Topolove (IT). Študentje so se ukvarjali z vprašanjem, kako je mogoče zadržati gozd, da ne preraste vasi, in če ni več razloga, da bi nekdaj skrbno obdelane terase okoli vasi še obdelovali, kakšne možnosti to odpira.

Pri raziskovanju so se dotaknili vprašanja meje, meje med državama, družbenopolitičnima sistemoma, meje med ekosistemoma in drugih, ki so vplivale na življenje v teh krajih ali pa so bile z njim v dinamičnem razmerju. Tudi gozd je del kulturne krajine, saj je gospodarska enota, pripisanih pa mu je tudi mnogo drugih pomenov; del kulturne krajine so poti med vasmi, ki jih danes redkokdo še uporablja, saj so družbenoekonomski razlogi za izmenjavo med njimi zamrli. Študentje so iskali potencialne gospodarske dejavnosti, s katerimi bi bilo vzdrževanje teras tudi ekonomsko upravičeno. Pri tem so segli po rabah krajine, ki bi, v skladu s topografskimi značilnostmi in mikroklimatskimi razmerami in glede na značaj in zahteve sodobne potrošnje, morda lahko ustvarjale zaslužek, da zadrževanje gozda ne bi (p)ostala ljubiteljska dejavnost, vezana na nekaj entuziastov. Iskali so med tistimi dejavnostmi, ki so kraju nekoč že služile kot vir zaslužka, da bi s tem vzpostavili kontinuiteto krajevne identitete. Eden od pomembnih dejavnikov slednje je raba srenjske zemlje, prostora skupnosti, ki je - in to ne samo v Topolovem -  ponovno in še kako aktualna oblika družbene infrastrukture.

Obenem pa se ni bilo mogoče izogniti vprašanju, ali je čas, da gozdu dopustimo, da seže do našega praga in ali smo na to možnost sploh pripravljeni. 

Na podlagi teh vprašanj so študenti in študentke s preučevanjem virov, poslušanjem pripovedovanj ter z izrisovanjem in izkustvom kraja razvili nekaj prepletajočih se scenarijev ravnanja z nekdanjimi kulturnimi terasami, bodisi v boju z gozdom bodisi v postajanju gozd. Ob koncu delavnice so svoje predloge predstavili lokalnim prebivalcem, potekala pa je tudi živahna razprava o možnih prihodnostih sobivanja s krajino, ki obdaja vas. Delavnice so se pod vodstvom prof. dr. Ane Kučan (Oddelek za krajinsko arhitekturo, UL BF) v sodelovanju s kolektivom Robida ter Društvom za kulturo in teorijo Igor Zabel (Urška Jurman) in doc. dr. Matejo Kurir udeležili Ula Lavtar, Jure Gruden, Živa Gostinčar, Ela Trojar, Ana Pilko in Tim Gerdin. 

– Prof. dr. Ana Kučan, Oddelek za krajinsko arhitekturo, UL BF 

V okviru projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, ki je v preteklih dveh letih potekal pod okriljem Univerze v Ljubljani (UL), koordinirala pa ga je Filozofska fakulteta (UL FF), je pri Znanstveni založbi UL FF izšla monografija Minezang – nemška srednjeveška lirika. Umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob je ob izdaji knjige zapisala, da nam avtorica prevodov iz srednjeveške nemščine dr. Mateja Gaber (UL FF) v knjigi odstira kulturno in intelektualno prizorišče, katerega del so bili bralci in recitatorji na naših gradovih in verjetno tudi v mestih. Pesmi, ki so jih v srednjevisoki nemščini pred približno 800 leti peli na nemških, morda tudi slovenskih dvorih in z njimi navduševali kralje, kraljice, dvorjane, grajske gospe, viteze in oprode, so tako bile prvič prevedene v slovenščino.

Majski koncert minezanga, ki smo mu lahko prisluhnili 15. maja v Narodnem muzeju Slovenije, je predstavil nekatere izbrane pesmi iz monografije. Verzi minezengerjev namreč niso bili namenjeni prebiranju v samoti, temveč vznesenemu petju pred visokimi damami in dvorjani. Čudoviti slovenski prevodi so doživeli svoj polni izraz v uglasbitvah Alda Kumarja in Janija Kovačiča ter izvedbah pevcev in glasbenikov. Sodelovali so: Ema Krečič, Marjana Benčina, Mita Gustinčič Pahor, Valentin Sojar, Erazem Izidor Grafenauer, Jani Kovačič, Aldo Kumar in Mateja Gaber.

– Lekt. dr. Mateja Gaber, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, UL FF

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF) je od 21. do 23. maja potekal 15. sejem akademske knjige Liber.ac. Na letošnjem sejmu, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, se je predstavilo 40 razstavljavcev, sejem pa je spremljal bogat spremljevalni program z naslovom Poučujem. Prihodnost oblikujem. Letos je na skupni stojnici Založbe UL svoje publikacije predstavljalo 20 članic.

Spremljevalni program sejma je potekal v znamenju učitelja. Učiteljeve vloge v družbi so se zgodovinsko spreminjale: bil je prenašalec znanja in védenja, bil je načrtovalec in organizator, izpraševalec in ocenjevalec, predvsem pa je bil vzgojitelj, prijatelj in vzornik. Zavedanje o neprecenljivem vplivu, ki ga ima učitelj na sodobne in naslednje rodove, sega v čas svetopisemskega kralja Salomona (10. stol. pr. n. št.) in egipčanskega modreca Imhotepa (okoli leta 2600 pr. n. št.), ki sta bila najzgodnejša glasnika modrostnih naukov, etičnih zahtev in pravil življenja. Od 4. stol. pr. n. št. nastopijo v antični Grčiji filozofi – ljubitelji in učitelji modrosti ter brezkompromisni predstavniki in glasniki etičnega življenja; tudi še vedno aktualni Zaratustra, Konfucij in Lao Tzu sodijo med zgodovinsko izjemno pomembne učitelje moralnih naukov, ki so se za vedno vtisnili v spomin človeka. Vpliv učiteljevih dejanj na prihodnost lahko strnemo v kratek aforizem, ki se je pojavil v nekem intervjuju ruskega pisatelja in nobelovega nagrajenca Borisa Pasternaka, a ga že skoraj 40 let (zmotno) pripisujejo avstrijski pisateljici Marie von Ebner-Eschnebach: »To, kar počnemo danes, vpliva na to, kako bo svet videti v prihodnosti.« Ne glede na to, kdo je avtor citata, je njegovo sporočilo jasno: kot učitelji moramo svoja dejanja skrbno premisliti in ravnati odgovorno. Tako bomo zagotovili lepšo in boljšo prihodnost za naše zanamce in svet, v katerem bodo živeli.

Vabljeni na UL FF spet prihodnje leto!

– Kristina Zajc Božič, UL FF

Sem študentka magistrskega študija UL Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, smer ilustracija. V času študija sem že večkrat delala za naročnika, med njimi tudi za UL Veterinarsko fakulteto. Rada se soočam z oblikovalskimi problemi in projekti, kjer je potrebno raziskovanje nekega subjekta. Predvsem, ko gre za anatomijo ali etologijo živali. Rada preizkušam nove smeri oblikovanja in tehnike, specializiram pa se v zoološki in konceptni ilustraciji.

– Ana Turičnik, študentka UL ALUO