Oktober 2026

Na Univerzi v Ljubljani (UL), na akademijah in fakultetah, ki izobražujejo za umetniška področja, vsako leto nastane izjemno veliko umetniških del. Da bi to obsežno in raznoliko ustvarjalno produkcijo sistematično dokumentirali in ji zagotovili trajnejšo dostopnost, je letos stekel projekt RSF E.I.3 – Vzpostavitev digitalne zbirke umetniških del študentov.

Umetniška dela, ki nastajajo na univerzi, pogosto presegajo tradicionalne delitve na posamezne discipline. V njih se srečujejo umetnost, oblikovanje, arhitektura, fotografija, tehnologija, družboslovje in humanistika, vse pogosteje pa tudi digitalni mediji in umetna inteligenca. Nastajajoča zbirka zato ni zgolj pregled študentske umetniške produkcije, temveč dokumentira interdisciplinarni značaj sodobnega univerzitetnega prostora.

Doslej je bil velik del te produkcije razpršen med posameznimi oddelki, ateljeji, kabineti in zbirkami, pogosto dostopen le omejenemu krogu uporabnikov. Vzpostavitev digitalne zbirke je pomemben korak k sistematičnemu povezovanju tega gradiva. Risbe, grafike, slike, načrti, fotografije, prostorske postavitve, oblikovalski projekti, zvočni zapisi, odrske uprizoritve, digitalna dela in druge oblike umetniškega izraza bodo vključeni v enotno okolje, ki bo omogočalo njihovo dolgoročno dokumentiranje, raziskovanje in javno predstavitev. Cilj projekta je oblikovanje strokovno urejene, stabilne in dolgoročno vzdržne digitalne zbirke študentske umetniške produkcije.

Aktualni projekt neposredno nadaljuje in nadgrajuje pretekli projekt RSF, ki je bil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL (UL ALUO) prva sistematična digitalna obravnava umetniške zbirke v univerzitetnem okolju. Pilotni projekt je bil usmerjen predvsem v raziskovanje metodologij digitalizacije, dokumentiranja in upravljanja umetniške dediščine. V njegovem okviru je bilo obdelanih skoraj tristo študentskih grafičnih listov iz obdobja med letoma 1960 in 1980, vzpostavljeni so bili prvi standardizirani postopki fotografiranja in dokumentiranja umetnin, izvedeni sistematični popisi lokacij ter pripravljena odprtodostopna digitalna publikacija Umetniška zbirka UL ALUO: 100 študentskih grafičnih listov.

Posebej pomemben rezultat projekta je bila potrditev ustreznosti sistema KRONOS kot osrednjega orodja za upravljanje umetniških zbirk v muzejskem in univerzitetnem okolju. Pilotna faza je pokazala, da je mogoče tudi v akademskem prostoru vzpostaviti dokumentacijske procese, primerljive s sodobnimi praksami varovanja in upravljanja kulturne dediščine.

Če je bil prvi projekt usmerjen predvsem v zbirko umetniških del, ki jih hrani UL ALUO, je trenutni cilj bistveno širši. Projekt prvič vzpostavlja temelje za skupno digitalno zbirko umetniških del na ravni celotne UL. To je premik od posameznih lokalnih evidenc k enotnemu univerzitetnemu sistemu, ki bo omogočal povezovanje del, avtorjev, mentorjev, študijskih programov in različnih oblik umetniške produkcije. Zbirka bo vzpostavljena v odprtem dostopu in zasnovana tako, da bo dostopna čim širšemu krogu uporabnikov, ne glede na njihove telesne, senzorne ali kognitivne posebnosti.

Digitalna zbirka namreč ni vprašanje zgolj hranjenja podatkov, temveč tudi dostopa do znanja, kulture in skupnega univerzitetnega spomina. Zato so v zasnovo projekta vključena načela dostopnosti, ki jih danes vse pogosteje srečujemo v muzejih, knjižnicah in drugih ustanovah varovanja kulturne dediščine. Predvidena je uporaba strukturiranih opisov in alternativnih besedil, ki bodo omogočala uporabo zbirke s pomočjo bralnikov zaslona, vizualna dela pa bodo opremljena tudi z razširjenimi opisi, ki bodo slepim in slabovidnim uporabnikom približali njihovo vsebino, materialnost in formalne značilnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi berljivosti vsebin, ustreznim kontrastom, prilagodljivosti prikaza in združljivosti z različnimi podpornimi tehnologijami. Pri pripravi vsebin se upoštevajo tudi potrebe oseb z učnimi in kognitivnimi oviranostmi, zato bodo ključne informacije predstavljene jasno, pregledno in v čim bolj razumljivi obliki.

Takšen pristop presega zgolj tehnične zahteve dostopnosti. Temelji na razumevanju univerzitetne umetniške zbirke kot skupnega prostora znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti, ki mora biti odprt za vse. Digitalna zbirka tako postaja ne le arhiv umetniških del, temveč tudi orodje vključevanja, ki omogoča enakovrednejši dostop do kulturnih vsebin ter utrjuje vlogo UL kot odprte in družbeno odgovorne institucije.

Digitalna zbirka ne bo zgolj arhiv umetnin, temveč tudi evidenca ustvarjalnega razvoja generacij študentk in študentov, ki so v desetletjih soustvarjali kulturno, umetniško in intelektualno identiteto univerze. Pomemben del projekta so strokovni pregled gradiva, zbiranje biografskih podatkov, prepoznavanje umetniških tehnik, določanje materialov, preverjanje stanja ohranjenosti in priprava metapodatkov. Pri delu sodelujejo strokovnjaki s področij umetnostne zgodovine, dokumentalistike, fotografije, grafičnih tehnik, konservatorstva in digitalnega upravljanja podatkov.

Vzpostavljanje digitalne zbirke temelji na strokovnih standardih, ki se uporabljajo v muzejih in drugih ustanovah varovanja kulturne dediščine. Pri delu se upoštevajo mednarodni standardi Spectrum, CIDOC CRM in Object ID, kar zagotavlja primerljivost podatkov z uveljavljenimi praksami na področju dokumentiranja kulturne dediščine.

Posebna pozornost je namenjena tudi avtorskim pravicam. Digitalna zbirka temelji na spoštovanju avtorstva študentk in študentov, zato projekt vključuje sistematično urejanje avtorskih statusov del, evidentiranje avtorjev in pripravo pogojev za odgovorno uporabo digitalnih reprodukcij v raziskovalnem, pedagoškem in javnem prostoru.

Čeprav bo osrednja pozornost namenjena študentskim delom, bodo v digitalni zbirki predstavljena tudi dela uveljavljenih umetnikov, ki jih hranijo članice univerze. Ta so bila pridobljena na različne načine, z donacijami, volili in nakupi. Pomemben korak pri umeščanju umetnosti v univerzitetni prostor je tudi nova praksa, po kateri ob novogradnjah fakultet potekajo javni natečaji za umetniško opremo prostorov. Med prvimi bosta na ta način opremljeni novi stavbi Veterinarske fakultete UL (UL VF) in Medicinske fakultete UL (UL MF), kar kaže na vse tesnejše povezovanje umetnosti z drugimi področji znanja.

Digitalna zbirka ne bo namenjena zgolj strokovni javnosti. Postala bo prostor srečevanja raziskovanja, ustvarjalnosti in univerzitetnega spomina, dostopen študentom, raziskovalcem, alumnom in širši javnosti. Njena posebna vrednost izhaja iz raznolikosti zbranega gradiva, saj vsako delo nosi sled svojega nastanka: podatke o avtorju, mentorju, pedagoškem okolju, uporabljenih materialih in tehnikah ter času in okoliščinah nastanka. Posamezna dela tako ne pričajo le o ustvarjalnem procesu, temveč tudi o razvoju umetniškega izobraževanja, spreminjajočih se pedagoških pristopih in širšem kulturnem prostoru, v katerem so nastajala.

S projektom RSF E.I.3 – Vzpostavitev digitalne zbirke umetniških del študentov UL prvič sistematično vzpostavlja skupen prostor za dokumentiranje, raziskovanje in predstavljanje umetniške produkcije svojih članic. Vzpostavljena zbirka ne bo zagotavljala zgolj dolgoročne hrambe in dostopnosti gradiva, temveč bo omogočala tudi nove raziskovalne pristope, primerjalne študije, razstavne projekte in mednarodna sodelovanja. Povezovanje umetniških del, avtorjev, mentorjev, študijskih programov in različnih področij ustvarjalnosti bo prvič omogočilo celovitejši vpogled v bogastvo umetniške produkcije, ki nastaja znotraj univerzitetnega prostora.

Projekt tako presega okvir tehničnega procesa digitalizacije. Njegov pomen ni le v pretvorbi analognega gradiva v digitalno obliko, temveč v oblikovanju pogojev za novo razumevanje in raziskovanje umetniške dediščine UL. Umetniška dela, nastala v pedagoškem procesu, niso zgolj dokumenti študijskega časa, temveč tudi nosilci idej, znanja in ustvarjalnih izkušenj, ki soustvarjajo identiteto univerze.

Digitalna zbirka bo tako več kot arhiv umetnin. Postala bo del skupnega kulturnega spomina UL, prostor ohranjanja ustvarjalne dediščine in izhodišče za prihodnje raziskave, interpretacije in javne predstavitve. Omogočila bo, da bodo umetniška dela študentk in študentov ohranjena, dostopna in razumljena tudi v prihodnosti kot pomemben del zgodovine univerzitetnega prostora in njegove ustvarjalne tradicije.

– prof. dr. Nadja Zgonik in asist. mag. Gregor Kokalj, UL ALUO

Devetega oktobra 2026 so v Kulturnem domu Slovenj Gradec v sklopu Dnevov slovenskega animiranega filma na Koroškem podelili stanovske in študijske nagrade Društva slovenskega animiranega filma (DSAF) za leto 2026. Danaja Kurnik, magistrska študentka smeri Ilustracija UL ALUO, je prejela posebno omembo za študijski animirani projekt v razvoju z naslovom Primeš mojo ovco?

Kratki animirani film, ki nastaja pod mentorstvom doc. mag. Andreja Kamnika, govori o nevidnem delu razumevanja in usklajevanja želja v intimnem odnosu. S prepletom vsakdanjega in nadrealizma raziskuje situacijo, v kateri spolni odnos poteka s soglasjem, vendar odgovornost za razumevanje njegovega pomena ni enakomerno porazdeljena med partnerjema. Idejo za film odlikujeta unikatna avtorska ideja in prepričljiv vizualni izraz, saj kompleksno temo obravnava skozi ovce, granatna jabolka in druge fantazije, ki postanejo vizualni jezik za tisto, kar med partnerjema ostaja neizrečeno.

Iskrene čestitke!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Petnajstega oktobra 2026 se je v Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) odprla razstava treh študentk UL ALUO z naslovom Everything about me invites you in.

Razstava izhaja iz raziskovanja MGBS kot prostora, v katerem njene arhitekturne in funkcionalne značilnosti postanejo izhodišče za umetniške posege. Arhitektura, notranja oprema, svetloba, pogledi in zvoki postanejo material, s katerim avtorice razstave vzpostavljajo nove odnose med prostorom in obiskovalcem. Osrednji princip razstave je podvojitev, ki se pojavlja kot zrcaljenje, multiplikacija in odmev. S ponavljanjem obstoječega spreminja njegove odnose ter briše mejo med izvirnikom in njegovo novo različico. Zunanjost prodira v notranjost galerije skozi zvok in perforirano folijo, medtem ko galerija sama začne učinkovati kot njena podoba na zunaj. Prepoznavni elementi tako ostajajo prisotni, vendar izgubijo svojo samoumevno funkcijo in postanejo del nove prostorske logike.

Avtorice razstave: Samra Buljić (Slikarstvo), Dunja Rahovsky Šuligoj (Video, animacija in novi mediji), Isidora Todorić (Humanistika in družboslovje / Likovne vede)

Razstava bo na ogled do 21. novembra 2026.

Mentor: izr. prof. dr. Tomo Stanič
Kuratorka MGBS: Ema Kobal
Produkcija: Univerza v Ljubljani

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Med 14. in 17. oktobrom 2026 je na Akademiji za glasbo UL (UL AG) potekala odmevna mednarodna konferenca Psychology & Music – Interdisciplinary Encounters (PAM-IE 2026) in združila skoraj 200 udeležencev z vsega sveta. Dogodek, ki ga je UL AG pripravila v sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL (UL FF) in Brain Game Centrom Univerze v Mariboru, je povezal raziskovalce, visokošolske učitelje, glasbene pedagoge, glasbene terapevte, izvajalce in druge strokovnjake, ki jih zanima razumevanje glasbe ter njenih učinkov na posameznika in družbo.

Posebno težo konferenci so dala štiri plenarna predavanja uglednih mednarodnih strokovnjakov. Caroline Curwen (Univerza Durham, Združeno kraljestvo) je osvetlila povezave med glasbo, barvami, čustvi in domišljijskim poslušanjem, Paul Harris (Kraljeva glasbena akademija, Združeno kraljestvo) je predstavil pomen povezovanja psiholoških procesov in celostnega glasbenega izobraževanja, Dianna T. Kenny (Univerza v Sydneyju, Avstralija) je ponudila poglobljen pogled na različne oblike glasbene izvajalske anksioznosti, Ana Butković (Univerza v Zagrebu, Hrvaška) pa je obravnavala individualne razlike v raziskovanju glasbe in njihov pomen za blagostanje ter socialno trajnostnost.

Štiridnevni interdisciplinarni program je poleg plenarnih predavanj obsegal tudi pet tematskih simpozijev, enajst delavnic ter številne znanstvene in predstavitve znanstvenih plakatov. Strokovne razprave so dopolnili neformalni pogovori s plenarnimi predavatelji in okrogla miza o regionalnem povezovanju.

Posebnost konference je bilo prepletanje znanstvenih in umetniških vsebin. Vsakodnevni uvodni glasbeni nastopi s skladbami slovenskih skladateljev, koncert deških zborov in izvedba muzikala Annie and Mary so dodatno obogatili dogajanje ter poudarili pomen povezovanja raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in neposrednega glasbenega doživetja.

– UL AG

UL AG z novo koncertno sezono 2026/2027 prinaša pester izbor glasbenih prireditev. Na koncertnih odrih se bodo predstavili solisti, komorne skupine, zbori in orkestri UL AG ter občinstvu približali glasbo različnih obdobij in slogov ter povezali mladostno ustvarjalnost študentov z izkušnjami uveljavljenih umetnikov.

Ob uveljavljenih ciklih Tutti, Solo e da camera, Ne zamudite, Akademija LIVE in ŠUS (Študenti ustvarjajo skupaj) bo letošnjo sezono zaznamoval tudi novi cikel Glasba zdravi, ki bo skozi koncerte in strokovne pogovore osvetlil vpliv glasbe na duševno zdravje, dobro počutje, odnose, vključevanje in družbeno povezanost.

Posebno mesto bomo namenili pomembnim glasbenim obletnicam. Novembra bomo s koncertom Komornega godalnega orkestra UL AG zaznamovali stoletnico rojstva skladatelja Janeza Matičiča. Leto 2027 bo v znamenju praznovanja 200. obletnice smrti Ludwiga van Beethovna, zato bo njegovemu veličastnemu opusu posvečen januarski koncert Simfoničnega orkestra UL AG. Sledila bosta koncert klarinetistov ob 90. obletnici rojstva klarinetista in skladatelja Béle Kovácsa ter koncert Studia za sodobno glasbo UL AG v spomin na letos preminulega zaslužnega profesorja in nekdanjega dekana akademije Pavla Mihelčiča.

Nova koncertna sezona UL AG vas vabi k odkrivanju glasbe v vsej njeni raznolikosti in k doživetjem, ki povezujejo ljudi, prepletajo glasbeno dediščino s sodobnostjo in presegajo meje časa.

– UL AG

Med 13. in 18. oktobrom 2026 je potekal 29. Festival slovenskega filma. Tudi letos je tako v filmskem kot v strokovnem programu sodelovala Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL ALUO. S svojimi študijskimi filmi (animiranimi in igranim) se je predstavilo šest študentk in študentov Oblikovanja vizualnih komunikacij ter Videa, animacije in novih medijev na UL ALUO: pet v preglednem programu (Antea Benzon, Danaja Kurnik, Daniel Lenarčič, Tyana Rendič in Maria Praničević) in ena v tekmovalnem programu (Andreja Brulc z animiranim filmom Ženska in krokodil). Mentor vseh animiranih filmov je doc. mag. Andrej Kamnik, mentor igranega filma (T. Rendič) pa izr. prof. mag. Robert Černelč.

S svojim najnovejšim animiranim filmom Povratek z valovi je v tekmovalnem programu sodelovala tudi alumna UL ALUO Žoel Kastelic. Ustvarila ga je na KASK & Conservatorium, Umetniški šoli v Gentu v Belgiji, kjer nadaljuje študij po magisteriju na smeri Video, animacija in novi mediji.

Za strokovni program festivala pa so študentke in študenti UL ALUO, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL (UL AGRFT) in Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici (AU UNG) pripravili 5. Študentsko filmsko srečanje na temo slovenskih filmov, ki so postali del našega skupnega kulturnega spomina. Del srečanja je bila delavnica ustvarjanja unikatnih filmskih plakatov.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Z namenom večje prepoznavnosti Zveze EUTOPIA med študenti in zaposlenimi ter spodbujanja ustvarjalnosti študentov UL razpisuje natečaj za študente in študentke UL za oblikovanje motiva na platnenih vrečkah EUTOPIA. Zmagovalna grafična rešitev bo postala platnena vrečka EUTOPIA v okviru UL. Za zmagovalni motiv je predvidena denarna nagrada v višini 300 EUR.

Zahteve:

• rešitev mora vključevati logotipa EUTOPIA in UL, ki morata biti jasno vidna in sestavni del oblikovne rešitve (dostopna v okviru EUTOPIA Media Toolkit oz. na podstrani o celostni grafični podobi UL);
• grafična rešitev ne sme presegati dimenzij 32 cm × 30,5 cm;
• zasnovana mora biti za tisk na osrednji del platnene vrečke;
• oblikovanje mora upoštevati EUTOPIA Media Toolkit in pravila o celostni grafični podobi Univerze v Ljubljani;
• zaradi tehnologije tiska niso dovoljeni barvni prelivi (gradienti) in podobni učinki;
• grafična rešitev mora biti skladna z vrednotami Zveze EUTOPIA, zlasti z načelom vključevanja in spoštovanja raznolikosti.

Mednarodni trobilni simpozij in mojstrski tečaji na UL AG (13.–15. oktober 2026) so bili izjemen umetniško-pedagoški dogodek, ki je pomembno okrepil mednarodno prepoznavnost, strokovno odličnost in razvojno usmerjenost akademije.

Z udeležbo 110 študentov, dijakov, pedagogov in glasbenih gostov iz Slovenije in tujine je akademija utrdila svojo vlogo osrednjega regionalnega stičišča vrhunskega trobilnega izobraževanja in ustvarjanja. Srečanje mednarodno uveljavljenih umetnikov, pedagogov in mladih glasbenikov je omogočilo dragocen prenos znanja, spodbudilo izmenjavo inovativnih pedagoških pristopov ter obogatilo študijski proces z novimi umetniškimi in strokovnimi izkušnjami. Predavanja, mojstrski tečaji, delavnice mentalnega treninga in okrogla miza so prispevali k celostnemu razvoju študentov ter krepitvi povezav med izobraževanjem in mednarodno glasbeno prakso.

Ekskluzivni koncert Reinhold Friedrich Brass Quinteta v Slovenski filharmoniji pa je dodatno poudaril umetniško odličnost dogodka. Simpozij je pomembno prispeval k ugledu UL AG, razširil možnosti mednarodnega sodelovanja ter utrdil njeno prepoznavnost kot inovativne, odprte in mednarodno povezane visokošolske umetniške ustanove.

– Prof. Dušan Kranjc, UL AG

Kot je napovedala že aprilska okrogla miza Ljubljanska šola krajinske arhitekture: tradicija in prihodnost (23.  4. 2026, kULturnica maj 26), je študij krajinske arhitekture na UL 1. oktobra dopolnil 50 let. Zato bo naše študijsko leto 2026/27 minilo v znamenju praznovanja te pomembne obletnice, ki jo bomo zaznamovali s serijo pogovorov. Prvi pogovor, O postavkah in pasteh moderne: arhitektura in krajinska arhitektura, je bil, tako kot aprilska okrogla miza, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, saj se je naslonil na razstavo Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979, ki raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju.

Mednarodni simpozij je bil zato namenjen premisleku o ključnih konceptih in postavkah moderne v arhitekturi in krajinski arhitekturi z vidika sodobne okoljske krize. Obravnavali smo nekatera ključna izhodišča moderne, kot so udobje, ekonomičnost gradnje in energetska učinkovitost stavb, pa tudi njihove uresničitve v modernistični arhitekturi. Posebno pozornost smo namenili vlogi krajinske arhitekture v tem obdobju, tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji, kjer se je kot samostojna stroka začela uveljavljati sredi sedemdesetih let 20. stoletja.

Priznani raziskovalec Daniel A. Barber (TU Eindhoven) je predstavil prepletenost modernistične arhitekture z ustvarjanjem ogljičnega odtisa, Ana Kučan (UL BF) je v čas modernizma umestila krajinsko arhitekturo, opredelila razlike v pogledu na naravo med strokama, navedenima v naslovu simpozija, ter predstavila začetke in razvoj študija krajinske arhitekture v Sloveniji. O temeljnih načelih oblikovanja krajine in njegovih sodobnih izzivih pa je spregovoril Zaš Brezar (platforma Landezine).

Na okrogli mizi, ki je tem predstavitvam sledila, so gosti razpravljali o pasteh moderne ter o okoljskih praksah in vzorcih ravnanja s prostorom, ki izvirajo iz modernističnega obdobja ter še danes zaznamujejo arhitekturo in krajinsko arhitekturo. Premišljevali smo o tem, kako jih prepoznati, kritično ovrednotiti in tudi preseči. Pogovor je vodila Mateja Kurir (Urbanistični inštitut).

Ta format bomo nadaljevali, in sicer bodo pogovore z izbranimi gosti vodili Davorin Gazvoda (UL BF – november), Maja Simoneti (IPOP – januar), Tatjana Capuder Vidmar (UL BF – februar), Zaš Brezar (LANDEZINE – marec), Urša Habič (Studio VULKAN – april), Mojca Golobič (UL BF – maj) in Katarina Bajc (HCU Hamburg – junij).

O gostih, datumih in krajih pogovorov vas bomo obveščali sproti. Vabljeni, da se nam pridružite.

– Prof. dr. Ana Kučan, UL BF

Devetindvajsetega septembra 2026 je bila na Vodnikovi domačiji predstavitev tematske 297. številke ČKZ, posvečene ilustraciji v sodobni slovenski kulturi, ki sta jo uredili doc. dr. Petja Grafenauer (UL ALUO) in Katarina Majerhold.

Tematska številka prinaša celovit pregled razvoja in sodobnih usmeritev slovenske ilustracije ter osvetljuje delo ključnih ilustratorjev in ilustratork, njeno vlogo v kulturnem prostoru in vpliv tehnoloških sprememb na ilustratorsko prakso. Prispevki obravnavajo vprašanja, kako ilustracija v Sloveniji ohranja svojo prepoznavnost in specifičnost v globaliziranem kulturnem prostoru, kakšno vlogo ima v izobraževanju in širši družbi ter kako digitalizacija in novi mediji spreminjajo ustvarjalne procese, produkcijo in recepcijo ilustracije.

Številka zajema raznolika področja ilustratorske prakse – od knjižne ilustracije, grafičnega oblikovanja, animacije in interaktivnih vizualnih medijev do pedagoških vidikov ilustracije in uporabe slikopisa v pediatriji. S tem odpira interdisciplinarni pogled na ilustracijo kot pomembno področje sodobne vizualne kulture.

Izvirne znanstvene članke so prispevale: Tatjana Pregl Kobe, Petja Grafenauer, Katja Kobolt, Petra Černe Oven, Špela Guček, Suzi Bricelj in Marija Bratuš Nabernik.

Pri pogovoru so sodelovale: doc. dr. Petja Grafenauer (UL ALUO), Katja Kobolt, asist. Špela Guček (UL ALUO), izr. prof. Suzi Bricelj (UL ALUO) in Katarina Majerhold, ki je dogodek moderirala.

Pogovor je pripravil Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ČKZ) v sodelovanju s Centrom ilustracije.

Projekt je rezultat raziskovalnega programa P5-0452, Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Kaj se zgodi s fantovskim petjem, ko se začne glas spreminjati? Je mutacija ovira ali priložnost za drugačen pristop k vokalni vzgoji? Prav tem vprašanjem je bil posvečen simpozij Spreminjajoči se glas, ki je potekal 13. in 14. oktobra 2026 v sodelovanju Zavoda za vokalne umetnosti VOKUM z UL AG, Zavodom sv. Stanislava, Den Jyske Sangskole in Sakralnim abonmajem.

Dvodnevni simpozij je povezal glasbenike, pedagoge, dirigente in strokovnjake različnih področij ter ponudil celosten pogled na glasbeni, fiziološki in osebnostni razvoj odraščajočih fantov. Poleg mojstrskega tečaja zborovskega dirigiranja, na katerem so študenti UL AG pod vodstvom norveškega dirigenta Asbjørna Damgaarda Faleideja ob praktičnem delu z danskim zborom Herning Kirkes Drengekor poglabljali znanje dirigentske tehnike, glasbene interpretacije in posebnosti dela s fantovskimi glasovi, so potekala tudi strokovna predavanja in delavnice, ki so osvetlili fiziologijo glasu in mutacijo, vokalno pedagogiko, razvoj posluha, skupinsko petje ter pomen petja za osebnostni in socialni razvoj mladostnikov.

Drugi dan je zaznamovala predstavitev danske tradicije fantovskega zborovskega petja, odprta vaja zbora ter delavnici o izbiri repertoarja in skupinskem muziciranju. Simpozij pa je sklenil koncert v uršulinski cerkvi v Ljubljani, na katerem sta poleg danskega zbora nastopili tudi fantovski zasedbi Zavoda sv. Stanislava pod vodstvom Tineta Beca in Damijana Močnika.

Simpozij je pokazal, da glasovna mutacija ni zgolj fiziološki proces, temveč pomembno obdobje glasbenega in osebnostnega razvoja. Ob predstavljenih pedagoških pristopih je odprl tudi širše vprašanje: kakšno mesto ima fantovsko petje v slovenskem glasbenem izobraževanju in kako lahko okrepimo njegovo vlogo v prihodnosti?

– VOKUM, UL AG

Šestnajstega oktobra 2026 so se vsi študenti in pedagogi katedre za fotografijo UL ALUO odpravili na enodnevno strokovno ekskurzijo v Zagreb. Najprej so obiskali Muzej sodobne umetnosti (MSU). Po stalni postavitvi jih je vodila kustosinja Morana Matković, ogledali pa so si tudi razstavi Eight sea in Device art. Nato jim je Lea Vene, ena od treh umetniških vodij festivala Organ vida, največjega festivala sodobne fotografije v regiji, predstavila svoje delovanje. Sledil je ogled treh razstav iz sklopa Slovenian cycle, ki ga je kurirala Galerija Spot: Andrej in Mirjam Lamut, Nik Erik Neubauer in Peter Fetich.

Dan pa so zaključili s predavanjem svetovno znanega oblikovalca in umetnika Erika Kesselsa, ki se ukvarja z najdeno fotografijo. V Zagrebu je prav v tem času vodil tedensko delavnico za študente katedre za fotografijo na Akademiji dramskih umetnosti (ADU) v Zagrebu.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V Galeriji Ekonomske fakultete UL (UL EF) smo odprli novo fotografsko razstavo umetnika Jona Žagarja z naslovom Pastir podobe. Razstava, ki jo je podrobneje pospremil in predstavil kustos Matej Tomažin, obiskovalce vabi k poglobljenemu razmisleku o naravi opazovanja, potrpežljivosti i subtilnemu odnosu med fotografom in njegovim motivom. 

Osrednje izhodišče fotografske serije je nastajalo skozi večkratna, ponavljajoča se vračanja na planino v zimskem času. Po tistem, ko je čreda po sezonski paši zapustila gorski prostor, je tam ostala ena sama ovca. Ustvarjeni cikel fotografij je rezultat dolgotrajnega procesa in kontinuiteta srečanj. Na začetku je prisotnost fotografa delovala kot izrazita motnja, ki je neposredno vplivala na vedenje živali. Z vsakim novim obiskom pa se je ta dinamika spreminjala – od prvotne nezaupljivosti in previdnosti do vse bolj mirne, skoraj neopazne prisotnosti.

Naslov razstave Pastir podobe se navezuje na pojem pastirstva kot rdečenitno spremljanje, uravnavanje in zavestno vzdrževanje medsebojnega razmerja. Fotografija tukaj ne nastaja kot trenuten posnetek ali naključno ujet trenutek, temveč kot rezultat umerjenega prilagajanja, saj je avtor svoje gibanje in fotografiranje podrejal odzivom živali. Kustos Matej Tomažin je ob odprtju poudaril, da ključni trenutek serije nastopi v tistem vmesnem intervalu, ko fotografova prisotnost postopoma izgublja značaj neznane motnje, a hkrati še ni postala povsem samoumevna. Ko se žival na fotografa navadi in neposredni odziv izzveni, se izčrpa tudi osnovna napetost projekta.

Poseben poudarek razstave v akademskem okolju Ekonomske fakultete je prav v nagovoru gledalca, naj si vzame čas. V hitrem vsakdanjiku nas postavitev poziva k umiritvi in meditativnemu opazovanju. Obiskovalci so vabljeni, da se pred posameznimi fotografijami ustavijo dlje in spremljajo, kako se spreminja njihov pogled. Ob tem jih nagovarja k opazovanju podrobnosti, ki jih zadržijo, ter k premisleku o tem, kako se sestavljata prostor in serija ter kje ta ostaja odprta.

Razstava Pastir podobe bo v prostorih Galerije EF na ogled vse do 30. oktobra 2026. Vabljeni k ogledu in umirjenemu premisleku!

– UL EF

Izobrazba

Univerzitetni študij 2021–2025 Umetnostna akademija Univerze v Splitu
Oblikovanje vizualnih komunikacij

Razstave

Razstava »Identifikacija« – predlogi vizualne identitete Pomorskega muzeja v Splitu 26. 3. 2026–
Razstava študentskih del v tehniki sitotiska 20. 6. 2024–27. 6. 2024
Razstava filmskih plakatov za NoMAD MOVIE ART 5. 6. 2024–20. 6. 2024

Dodatne izkušnje

Udeležba na oblikovalskem forumu FLUid v Cetinju 2024, 2026

– Manuela Buzov, študentka UL ALUO