September 2024

Študentje UL AGRFT se s področjem lutkovnega gledališča in lutkovne animacije v svojih programih srečujejo že dobro desetletje.

Lutkovno gledališče ima v pedagoških programih Akademije (tako kot v celotnem slovenskem gledališkem prostoru) minorno, a vendarle nezanemarljivo pozicijo. V Sloveniji imamo dva javna zavoda, specializirana za tovrstno produkcijo, ki od uvedbe študijskih programov lutkovnega gledališča na UL AGRFT zaposlujeta predvsem njegove diplomante. Gre za pomemben preskok, saj sta morala zavoda še pred dvajsetimi leti zaradi pomanjkanja akademske izobrazbe zaposlovati kadre preko lastnih, internih izobraževalnih modulov. Po uvedbi predmetov lutkovnega gledališča na Akademiji imata lahko danes oba kot pogoj zaposlitve zaključen UL AGRFT, kar pomembno vpliva na kakovost dela v obeh ansamblih. Študentje UL AGRFT se morajo torej med študijem seznaniti tudi z uprizoritvenimi postopki lutkovnega in predmetnega gledališča, z njegovo zgodovino in teorijo ter biti usposobljeni za delo z lutko in lutkovnim.

Do odprtja novih prostorov Akademije na Aškerčevi se je predmet Lutkovne animacije izvajal pretežno v prostorih Lutkovnega gledališča Ljubljana. Do selitve v nove prostore na Aškerčevo smo študente poučevali z lutkami iz fundusa LGL in osebnih zbirk, od leta 2021 pa imajo na voljo učne lutke, izdelane namensko zanje. Študentje imajo danes na voljo tudi večnamenski lutkovni oder, paravansko konstrukcijo, na kateri lahko preizkušajo lutkovne tehnike ročnih, namiznih lutk in marionet – siciljank. Pomembno je tudi dejstvo, da imamo na novi Akademiji prostor za shranjevanje lutk in materialov, kar proces poučevanja poenostavlja in bogati, študentom pa omogoča, da hitro in sprotno preizkušajo različne animacijske procese. Del pouka animacije so namreč tudi različne oblike predmetnega gledališča in sprotnega ustvarjanja, izdelovanja lutk in animacijskih objektov.

Prisotnost lutkovnega gledališča na 1. stopnji 

Prvi predmet z lutkovno vsebino je obvezni predmet Lutkovne animacije, s katerim se študentje igre in režije srečajo v tretjem letniku. Gre za praktičen predmet, pri katerem se študentje naučijo osnovnega dela z lutko. Hkrati gre tudi za prvo seznanitev z lutkovnim, z lutkovno mislijo, lutkovnimi postopki, kar pomeni, da je treba konkretno ravnanje z lutko tudi idejno ovrednotiti, razložiti, razmisliti in vsebinsko podkrepiti.

Tako je osnovni koncept in namen predmeta predvsem seznanitev študentov z lutkovnim gledališčem, z njegovimi potenciali, postopki, načini razmišljanja in razumevanjem lutke na odru ter seveda z osnovami animacije in odnosa igralca do lutke. Pouk torej ne obsega le vaj iz animacije, temveč tudi razmislek o tem, kaj z lutko počnemo, zakaj to počnemo in kakšno je naše igralsko zavedanje pri uporabi lutke, predmeta, materiala, ki postane igralčevo izrazno sredstvo. Obvezen je tudi obisk odrov Lutkovnega gledališča Ljubljana, predstav in procesov vaj, ki se razlikujejo od običajnih študijev v dramskem gledališču. Študentje obiščejo tudi delavnice LGL in restavratorsko ekipo tehnologov v gledališču, saj je seznanitev s postopkom nastajanja lutk pomembna za razumevanje dela in ustvarjanja predstav z lutkovnimi in animacijskimi elementi. Študentje so ob koncu leta vabljeni k uprizoritvi samostojnih avtorskih lutkovnih prizorov, etud, ob katerih lahko preizkusijo lastno kreativnost ter igralski in režiserski odnos do sebe na odru z lutko: Lutkovna animacija - trailer.

Med letom pa se študentje spuščajo tudi v drugačna lutkovna raziskovanja. Včasih z lutkami na ulici: Lovedolls walk free ...

... včasih doma s predmeti in poezijo: Človek v lupini ali Kako nekaj povedati z jajci.

Študij Igre z lutko na 2. stopnji

Predmetnik in časovna razporeditev študija Igre z lutko na 2. stopnji omogoča veliko več pozornosti in posvečanja materialu. Študentom je na voljo dovolj časa, prostora in priložnosti, da področje spoznajo in v okviru usmerjenega študija raziščejo zakonitosti lutkovne ustvarjalnosti.

Do zdaj so magistrski program Igre z lutko zaključili trije študentje. Lovro Finžgar in Voranc Boh sta zaposlena v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Matic Lukšič pa ob svojem angažmaju v Mestnem gledališču Ljubljana in tamkajšnji uprizoritvi lastne avtorske lutkovne produkcije (Vse to sem videla, ko sem letela mimo) sodeluje tudi v drugih neodvisnih lutkovnih produkcijah (Mini teater, Hiša otrok in umetnosti). Mia Skrbinac je četrta študentka tega programa, njena magistrska predstava Šolski zvezek je že uvrščena v redni program LGL in poleg mnogih domačih ponovitev uspešno gostuje tudi na mednarodnih festivalih. Študij pravkar tudi formalno zaključuje.

Ob izvajanju drugostopenjskega programa Igre z lutko lahko študentje drugih smeri izberejo tudi predmet Lutkovno gledališče I, v katerem je poudarek na zgodovini in teoriji lutkovnega gledališča. Nabor študentov je vselej raznolik, kar zelo pripomore h kakovosti programa in različnim pogledom na lutkovno gledališče.

Zelo plodno je tako vselej sodelovanje s študenti Odrskega giba, ki se pri pouku lutkovne animacije zelo najdejo in preko dela z lutko dobijo dodatna znanja razumevanja giba in telesa. Hkrati se praviloma izkažejo tudi kot izvrstni animatorji, saj izhajajo z gibalne plati gledališča in jim je lutka kot izrazno sredstvo blizu in naravna. Zato ni naključje, da v svojih končnih produkcijah razmišljajo tudi o tem segmentu gledališča (primer magistrske produkcije Pie Vatovec Črna skrinjica, 2019).

Poseben poudarek na lutkovnem je seveda tudi pri študentih Scenskega oblikovanja, ki jih običajno področje še posebej zanima. Z lutkovnim gledališčem se mnogi srečajo prvič, a jih zaradi tesne povezave z likovnim zelo pritegne. Velikokrat se želijo preizkusiti tudi v praksi, tako da obiskujejo tudi ure animacije in lutko spoznajo praktično in v gibanju. To lahko njihovo znanje in plastično dojemanje lutke in lutkovnosti seveda le poglobi. Pomembno je seveda tudi to, da lutkovno gledališče spoznajo v tehnološkem smislu. Glede na veliko pomanjkanje tega poklica je vsaka pridobitev študentov, ki jih zanima likovna in tehnična plat lutkovnega gledališča, za področje zelo dragocena. Študentka scenografije Katarina Planinc je svojo magistrsko nalogo Desetnica zasnovala kot celostno lutkovno uprizoritev in jo pozneje s pomočjo študentk Akademije tudi uspešno realizirala v LGL. Danes je v delavnicah tega gledališča zaposlena kot scenografka in tehnologinja.

Študentje, vpleteni v profesionalno delo

Odkar se študentje srečujejo z lutkovnim področjem, se jih seveda trudimo kar najbolj povezovati s profesionalnim delom v obeh lutkovnih javnih zavodih in širše. Na podlagi večjega zanimanja mladih ustvarjalcev na področju lutkovne umetnosti znotraj predmetov na UL AGRFT se je prav zanje leta 2022 obnovil projekt BiTeatra – koprodukcije LGL, Unime Slovenija in UL AGRFT –, znoraj katerega so nastali vznemirljivi projekti študentov igre, režije in scenografije, ki raziskujejo polje lutkovnega in predmetnega gledališča. Vse predstave so doživele izjemen uspeh, so na rednem sporedu gledališča, obiskujejo festivale doma in v tujini ter privabljajo vedno nove gledalce:

• Filip Mramor: 410 kilometrov v LGL, BiTeater,
• Klemen Kovačič: Razmetana soba v LGL, BiTeater,
• Martin Mlakar: Kidričeva 29c, BiTeater,
• Mia Skrbinac: Šolski zvezek, LGL, UL AGRFT, BiTeater,
• Katarina Planinc: Desetnica, LGL, BiTeater.

Omeniti pa je treba še druge študentske avtorice in avtorje, ki so v svojih gledaliških in filmskih razmišljanjih posegli v območje lutkovne umetnosti. Filmska režiserka Mateja Rokavec posname uspešen in nagrajevan kratki film Češnjevi kolački (2019), v katerem združuje realen svet s svetom lutk. Napisana so magistrska dela študentk in študenta različnih smeri (scenografke, dramaturgov in študentke umetnosti giba), ki v svoja razmišljanja in raziskave vpeljejo svet lutkovne umetnosti:

• Katja Vrenko: Dojemanje smrti in posmrtnega skozi likovno ilustracijo,
• Katja Gorečan: Sodobno senčno gledališče Fabrizia Montecchija,
• Benjamin Zajc: V iskanju lutki lastnega,
• Pia Vatovec: Črna skrinjica: predstava zamenjanih vlog.

Pomemben del študija in seznanitve s področjem je tudi vpletenost v sodobno lutkovno produkcijo, zato so deli predavanj namenjeni tudi obiskom ustvarjalcev s področja lutkovnega gledališča, ki s predstavitvijo svojega dela in izkušenj bogatijo vedenja in prakso študentov.

Zaključek

Lutkovno gledališče na UL AGRFT je po desetih letih začetnega (skupnega) učenja in navajanja na procese dela naredilo nekaj pomembnih in velikih korakov, prišlo pa tudi do novih izzivov, ki jih izkazujeta čas in prostor slovenske gledališke in lutkovne produkcije.

V zadnjih petnajstih letih sta se obe profesionalni lutkovni hiši v Sloveniji v svojih ansamblih in produkcijah praktično podvojili, temu primerno se je povečala tudi njuna produkcija. Veliko lutkovnih predstav se uprizarja tudi na različnih neodvisnih scenah po vsej Sloveniji. Izkušnje mnogih študentov, ki so prek programov Erasmus obiskali druge akademije, pričajo o radovednosti in razmišljanju o gledališču, ki med svoja izrazna sredstva umešča tudi lutko. Vse to izkazuje, da je bila uvedba lutkovnih predmetov na UL AGRFT več kot upravičena.

Igrivost duha in misli, radovednost pogleda in pomena, njunih premen, spodbujanje drugačnega pogleda nase, na svojo igralsko prezenco, na odnos igralca do lutke in materialov, na lutko kot odrskega partnerja, na metaforo in metamorfozo odrskih oblik, objektov in subjektov, humor in odstop ... Lutkovno gledališče ponuja nešteto zornih kotov, vprašanj in umetniških provokacij, ki bi si jih mlad raziskovalec na področju gledališke umetnosti moral zastavljati in se do njih opredeliti.

Razmislek in praksa lutkovnega gledališča sta dediščini večnega sveta. Arhetipska znanja, čutenja in veščine, ki preživljajo generacije, nas prek podajanja zgodb, zgodovine in človeških skrivnosti povezujejo ter nas (in lutke) oživljajo vedno znova in na nove načine.

– doc. Martina Maurič Lazar, UL AGRFT

Elektronsko glasilo kULturnica nastaja v sodelovanju s sodelavkami in sodelavci akademij ter umetniških smeri fakultet Univerze v Ljubljani.

Izhaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu.

Izdajatelj: Založba Univerze v Ljubljani

Glavni in odgovorni urednik: prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor za umetnost

Uredniški svet: prof. mag. Matjaž Drevenšek, Mirela Šućur

Zbiranje in urejanje prispevkov: Mirela Šućur, Jernej Kejžar, Uroš Ferrari Stojanović

Sodelujoče in sodelujoči: prof. mag. Matjaž Drevenšek, doc. Martina Maurič Lazar, Sara Bešlin Vatovec, Maša Medved, izr. prof. Vito Žuraj, izr. prof. dr. Nadja Zgonik, asist. Mina Hiršman, Antea Benzon, prof. dr. Tomaž Toporišič, Pia Mikolič, Dunja Zlotrg, Zala Simčič, Nadja Kranjc, Ana Jamnik

Avtorice in avtorji uporabljenega slikovnega gradiva: Vilma Ducman, Kristina Rutar, Bogo Zupančič, Miha Benčina, Otton Zajec, Denis Vučko, Metod Frlic, Žiga Gorišek, Rainer Döring, Mina Hiršman, Ana Jamnik, Zala Simčič

Avtor naslovne ilustracije: prof. mag. Milan Erič

Avtorica serije ilustriranih vinjet: Antea Benzon, mentorica: doc. Suzi Bricelj

Oblikovanje: Jernej Kejžar

Tehnična realizacija: Innovatif d. o. o.

Jezikovni pregled in lektura: Amidas d. o. o. 

ISSN 2820-4484