Na Univerzi v Ljubljani že drugič podelitev nagrad dr. Ane Mayer Kansky za odmevna doktorska dela
Izvirni portret dr. Ane Mayer Kansky, delo slikarke Henrike Šantel, hrani Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica
Datum dogodka:
Lokacija dogodka: Rektorat Univerze v Ljubljani Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
Univerza v Ljubljani bo letos že drugič podelila nagrade za najbolj odmevna doktorska dela, poimenovane po dr. Ani Mayer Kansky – prvi osebi, ki je na manj kot leto dni stari univerzi leta 1920 pridobila doktorat znanosti. Pokroviteljica slavnostne podelitve je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Slavnostna govorka bo dr. Nina Vesel, prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Univerza v Ljubljani bo letos nagrade podelila avtoricam in avtorjem šestih doktorskih del, ki na podlagi ocene strokovne komisije izpolnjujejo kriterije odmevnosti v svoji stroki, vsebina pa predstavlja vrhunski dosežek in preboj na znanstvenem oziroma umetniškem področju. Področja zajemajo naravoslovje, tehniko, biomedicino in biotehniko, humanistiko in izobraževanje, družboslovje ter umetnost.
Dr. Ana Mayer Kansky je med letoma 1914 in 1918 na dunajski Filozofski fakulteti študirala kemijo in fiziko, a je zaradi razpada Avstro-Ogrske študij nadaljevala pri nas, v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je preučevala kemijo škroba in leto 1920 obeležila kot prva oseba, ki je prejela doktorski naziv na takrat novoustanovljeni – danes najstarejši – univerzi v Sloveniji. V zborniku, ki ga je leta 1978 izdala Univerza v Padovi, so jo med drugim uvrstili na 72. mesto žensk na svetu, ki so do leta 1920 pridobile naziv doktorice znanosti. Po zagovoru doktorata je postala prva ženska, ki se je na novoustanovljeni univerzi najprej zaposlila kot asistentka. Leta 1922 je odstopila kot raziskovalka ter se v nadaljnji karieri dokazala kot podjetnica.
Nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo bodo prejeli:
dr. Alan Lukežič s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Diskriminativni modeli izgleda za učinkovito vizualno sledenje s korelacijskimi metodami. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Matej Kristan.
Doktorsko delo se posveča vizualnemu sledenju kot enemu izmed temeljnih problemov računalniškega vida, katerega glavna naloga je avtomatska lokalizacija objekta v video posnetku na podlagi oznake v prvi sliki. Metodologija temelji na deskriptivnih korelacijskih filtrih, zaradi dobrih lastnosti za učenje vizualnega modela objekta ob jasnem matematičnem ozadju, hkrati pa je računsko učinkovita in zato izjemno uporabna. Doktorska naloga predlaga štiri prispevke, že objavljene v znanstvenih revijah ali na konferencah računalniškega vida, kar odraža odmevnost v strokovni javnosti.
dr. Vesna Mihelič Oražem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neormalnih učnih okoljih. Mentor doktorskega dela je izr. prof. dr. Iztok Tomažič.
Doktorsko delo preučuje vpliv različnih izobraževalnih pristopov na znanje in stališča do velikih zveri. Avtorica je v delu zapolnila vrzeli v dosedanjem znanju in pripravila teoretično ozadje, uporabno pri načrtovanju komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti v varstvenih in upravljavskih akcijah. Delo omogoča razvoj nadaljnjih smernic za izobraževanje učiteljev.
dr. Petar Gidakovič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Razvoj trženjskih sredstev in njihovo uravnavanje med krizo blagovne znamke. Mentorica doktorskega dela je prof. dr. Vesna Žabkar.
Doktorsko delo razvija in empirično preverja konceptualni model, ki odgovarja na vprašanji, kako managerske strategije gradijo premoženje podjetij in kako to pripomore k finančni uspešnosti podjetja. Delo je ključen prispevek k različnim področjem trženjske literature, predvsem pa nudi priporočila za trženjske raziskovalce in managerje.
dr. Birgitte Juul Nielsen s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Grajenje relacijskih prostorov. Mentorica doktorskega dela je prof. dr. Tadeja Zupančič, somentor prof. MSO, Ph.D. Claus Peder Pedersen.
Doktorska disertacija se ukvarja z vlogo arhitekta, s pripovedmi, pripovedovalci in z načini pripovedovanja zgodb. Predlaga arhitekturo, estetiko in etiko, ki se rojevajo iz konkretnih, praktičnih srečanj, razmerij in izkustev. Razpravlja o tem, kako delati z arhitekturo, da lahko postane pomembna tudi za druge. Kaj pomeni, če rast razumemo kot družbeno, etično in estetsko silo rasti brez vnaprej določenega cilja in predvidljivega konca? In katere nove perspektive lahko takšen predlog prinaša – za družbo in za arhitekturo?
dr. Tim Kambič s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Učinki vadbe za moč pri bolnikih s koronarno bolezijo. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Mitja Lainščak, somentor prof. dr. Vedran Hadžič.
Doktorsko delo izhaja iz dejstva, da je vadba za moč pomembna, a ostaja v primerjavi z vadbo za vzdržljivost zapostavljeno vadbeno sredstvo v kardiološki rehabilitaciji. Avtor je v doktorskem delu kot prvi na svetu dokazal, da je vadba za moč z velikimi bremeni v kombinaciji z vadbo za vzdržljivost varna in učinkovitejša od rutinske telesne vadbe (zgolj vadbe za vzdržljivost) v izboljšanju maksimalne vzdržljivosti in mišične moči pri koronarnih bolnikih v zgodnji kardiološki rehabilitaciji po koronarnem dogodku (≤1,5 meseca). Praktičnost vadbe omogoča takojšnjo implementacijo v mednarodno bolnišnično okolje.
dr. Jaka Vodeb s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Konfiguracijska elektronska stanja v plastovitih prehodno kovinskih dihalkogenigih. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Dragan Mihailovič, somentor prof. dr. Viktor Kabanov.
Doktorsko delo izhaja iz nedavnih raziskav, ki so odprle vpogled v nenavadne elektronske strukture v dvodimenzionalnih materialih, znanih kot prehodno kovinski dikalkogenidi. Te strukture, ustvarjene z svetlobnimi impulzi ali injekcijo naboja, obetajo izjemno hitre in nizkotemperaturne spominske naprave. Avtor je v doktorskem delu razvil nov model redkega nabitega plina na rešetki, ki presega konvencionalno fiziko in omogoča razumevanje teh struktur. Avtor je v doktorskem delu razvil kvantni model, ki ga je uspešno implementiral v kvantnem računalniku, kar je omogočilo prej nedosegljivo modeliranje kvantnega taljenja domen.