Prejemniki in prejemnice sredstev 4. razpisa Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani

Inovacijski sklad Univerze v Ljubljani sofinancira obetavne inovativne projekte in jim pomaga do višje stopnje tehnološke pripravljenosti. Pri tem naša Pisarna za prenos znanja vse projekte strokovno podpira, jih spodbuja in povezuje s podjetji in tudi drugimi organizacijami inovacijskega okolja. Ocenjevalna komisija Inovacijskega sklada je letos za sofinanciranje izbrala 4 projekte:

1. Iz Fakultete za strojništvo UL: TEcomfort: Kompaktna enota za nizkotemperaturne sisteme ogrevanja in hlajenja

   Ekipa pod vodstvom dr. Andreja Kitanovskega razvija kompaktno enoto za ogrevanje, ki se jo lahko enostavno vgradi na že obstoječe radiatorje v primeru prehoda na nizkotemperaturni vir ogrevanja. Ker predstavlja majhen strošek in poseg v obstoječe sisteme, je posebej primerna za lokalno dogrevanje vode v radiatorju in tako ni potrebe po menjavi radiatorja za zagotovitev večje površine grelnega telesa. Posebej je primerna za stavbe, kjer so večji posegi nemogoči (npr. stavbe pod spomeniško zaščito). Ostali člani ekipe: dr. Katja Klinar, Katja Vozel

2. Iz Fakultete za strojništvo UL: IceJet : Čista tehnologija rezanja z lednim abrazivnim vodnim curkom z znižanim okoljskim odtisom

   Ekipa pod vodstvom dr. Marka Jermana razvija metodo razreza materiala z vodnim curkom, ki mu dodajajo led, namesto klasičnega mineralnega abraziva. Ker gre za metodo, ki je zelo čista in hkrati učinkovita, ima zelo široka področja uporabe, od prehrambne industrije do medicine. Ostali člani ekipe: dr. Joško Valentinčič, dr. Andrej Lebar, dr. Izidor Sabotin, Pavel Drešar

3. Iz Fakultete za strojništvo UL: Kiber-fizikalni sistem za napredno napovedovanje internih stanj v Li-ionski baterijah

   Ekipa pod vodstvom dr. Tomaža Katrašnika razvija t.i. BMS – battery management system za nadzor in diagnostiko stanja v baterijah, s poudarkom na požarni varnosti baterije in predikciji iztrošenosti baterije. To bi lahko omogočilo bolj varne in s tem boljše baterije, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod . Področje uporabe je povsod, kjer so že trenutno v uporabi napredne baterije, trg pa zelo hitro tudi raste. Ostali člani ekipe: dr. Amer Amor Haque Chowdhury, Dr. Klemen Zelič, Igor Mele, Andraž Kravos, Ivo Pačnik

4. Iz Biotehniške fakultete UL: Nov tehnološki pristop za rapidno izboljšavo industrijskih kultur s pristopi redukcije genoma
   
   Ekipa pod vodstvom dr. Hrvoje Petkovića razvija nov pristop k biosintezi, ki bi lahko omogočil odkritje novih farmacevtskih učinkovin in bistveno skrajšal (iz več let na le nekaj mesecev) razvoj biosinteznih postopkov za njihovo industrijsko pridobivanje. Ostali člani ekipe: Alen Pšeničnik, dr. Martina Avbelj

Preko sredstev sklada prejšnjih let so se že rodile navdihujoče uspešne zgodbe. Iz prve generacije velja izpostaviti dve ekipi: razvoj novih protibakterijskih učinkovin pod vodstvom dr. Martine Hrast Rambaher ter izboljšan proces razvoja bioloških zdravil pod vodstvom dr. Tomaža Bratkoviča. Obe ekipi sta s pomočjo sredstev sklada izboljšali tehnološki proces in sta sedaj v stiku s podjetji, potencialnimi razvojnimi partnerji. 

Med prejemniki druge generacije izstopa zgodba ekipe pod vodstvom dr. Ines Mandić Mulec, ki se je začela na Biotehniški fakulteti, a je s pomočjo Inovacijskega sklada že zdavnaj presegla fakultetne okvire. Njihova ekipa razvija revolucionarno probiotično rešitev na osnovi Bacillus subtilis, za izboljšanje telesne mase in zdravja piščancev, predstavljajoč naravno alternativo uporabi antibiotikov v tej panogi. Mednarodno so se povezali in ustanovili podjetje Elogium, ki je že prejelo prvo investicijo.

Naslednja navdihujoča zgodba prihaja iz tretje generacije prejemnikov sredstev, iz Fakultete za elektrotehniko, kjer so pod vodstvom dr. Matjaža Mihelja oblikovali modularno robotsko platformo za nadzor rastlin in pridelkov ter napovedovanje količine pridelka, kar hkrati olajšuje delo zaposlenih. Ta platforma je idealna za avtomatizacijo nalog v rastlinjakih, zlasti pri proizvodnji paradižnikov, saj že uspešno sodelujejo z vodilnimi slovenskimi proizvajalci paradižnika, kot je Lušt. Hkrati pa se njihova tehnologija enostavno prilagodi za pridelavo drugih rastlin, kot so kumare in paprike, s čimer prispeva k razvoju inovativnih rešitev v kmetijskem sektorju.