Novice
Prilagodite izpis
-
Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah
Doc. dr. Primož Poredoš je v sodelovanju s sodelavci Laboratorija za okoljske tehnologije v zgradbah Fakultete za strojništvo UL in raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvil koncentrator na osnovi AsymSkyCool metode, ki omogoča hlajenje stavb in naprav popolnoma brez rabe električne energije. Koncentrator izkorišča »hlad vesolja« – izredno nizke temperature globokega vesolja, pri čemer tovrstni koncentrator lahko doseže tudi do minus 15 °C glede na okolico – ter ga s posebno metodo koncentrira in usmeri proti viru toplote. Z uporabo vesolja kot vira hladu omogoča okolju prijazno, učinkovito in trajnostno hlajenje naprav, ki so veliki porabniki električne energije, kot so npr. LED-luči, baterije in električni motorji.
-
BF UL prejemnica koordinatorskega projekta MSCA Mreže doktorskega študija
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta razpisa Marie Skłodowska-Curie Actions Mreže doktorskega študija. Oddelek za agronomijo BF UL bo v naslednjih štirih letih koordiniral projekt z naslovom ViroiDoc - Napredne raziskave patogeneze in nadzora viroidov za trajnostno kmetijstvo v vrednosti 2,5 milijona evrov. Nosilci projekta so prof. dr. Nataša Štajner, doc. dr. Sabina Berne in prof. dr. Jernej Jakše.
-
Naš planet na krožniku: kritični razmisleki o trajnostnih prehranskih sistemih
Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?
-
Festival hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki
Univerza v Ljubljani vabi na Festival hrane za možgane, niz interdisciplinarnih dogodkov, pripravljenih po recepturi UL v sodelovanju z Inštitutom "Jožef Stefan" in Kemijskim inštitutom. Festivalski meni je trajnostno obarvan in za skupno mizo ob aktualnih družbenih vprašanjih in izzivih vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov povezuje raziskovalke in raziskovalce, alumne UL ter študentke in študente. Dogodki, ki bodo med 23. in 25. aprilom, so brezplačni, namenjeni širokemu občinstvu in jih bo (povečini) moč spremljati tudi prek spleta.
-
EKO mesec 2024: sodelujte v EKO izzivih!
Vabljeni na navdihujoč sklop dogodkov, ki na Univerzi v Ljubljani potekajo v okviru Eko meseca. Sodelujte v eko izzivu »Gibam na lasten pogon«, s katerim spodbujamo trajnostno mobilnost in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Pridružite se tudi predavanju o trajnostnem bivanju in e-mobilnosti ter trajnostni prihodnosti, kjer bomo raziskali inovacije za bolj zelen način življenja. Pripravljamo tudi eko pub kviz, kjer boste lahko preizkusili svoje znanje o okoljskih vprašanjih.
-
Smart Agro Grape – Digitalna platforma za vinogradnike
Kako urediti pametne vinograde, ki bi bili trajnostno naravnani in v katerih bi se uporabljala le nujno potrebna količina škropiv in gnojil? Na ta izziv odgovarja evropski projekt Smart Agro Grape, katerega vodilni partner je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V okviru projekta bosta razviti digitalna platforma in aplikacija za mobilne telefone, ki bosta omogočila vinogradnikom dostop do podatkov, s tem pa tudi pravočasen odziv na situacije, ki bi lahko privedle do nastanka različnih bolezni v vinogradu, in ekonomsko uspešnejše poslovanje.
-
Odkritje novega elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo
Raziskovalci Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost Fakultete za strojništvo so v sodelovanju z raziskovalci iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Kemijskega Instituta premaknili meje razumevanja elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo.
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Inovativne rešitve za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu
Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju postaja ključen za razogljičenje evropskega energetskega sektorja in s tem za doseganje ciljev politike EU na področju energetike in podnebnih sprememb. Spremenljivost in negotovost proizvodnje razpršenih virov električne energije virov predstavljata pomembna tveganja in izzive povezane s stabilnostjo in zanesljivostjo tako celotnega povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, kot tudi nacionalnih in lokalnih omrežij, hkrati pa odpirajo nove priložnosti za razvoj novih energetskih konceptov in rešitev.
-
Z nadzorovanim poskusom prvič preverjali uspešnost prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu
Kmetijstvo prispeva okrog 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji, od tega največji delež govedoreja, zato je v tem kmetijskem sektorju nujno povečati izvajanje kmetijskih praks z manjšimi izpusti.
