Novice
Prilagodite izpis
-
Kako se spreminjajo nanodelci za uporabo v gorivnih celicah
Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano kot gorivo uporabljajo vodik in predstavljajo eno od možnih alternativ motorjem na notranje zgorevanje, ki delujejo na fosilna goriva. Širši razmah gorivnih celic in s tem možnost zmanjšanja količine emisij toplogrednih plinov preprečuje njihova cena. Za svoje učinkovito delovanje namreč potrebujejo drago in redko kovino platino.
-
Interreg projekt T4RAIL IT-SI za učinkovitejši prenos informacij v železniškem prometu
Evropa si prizadeva prenesti čim več tovora iz prezasedenih cest na železniški promet. Za ta cilj je ključen učinkovit prenos informacij med deležniki, kar je osrednja tema projekta T4RAIL IT-SI, v katerem sodeluje Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani (UL FPP).
-
Je bila Avstralija bolj namočena kot Slovenija?
Svetovno znani visoki apnenčasti stolpiči v avstralski puščavi Pinnacle Dessert so stari približno 100 tisoč let, Avstralija pa je bila v tistem času celo bolj namočena kot Slovenija. To so z inovativno metodo ugotovili znanstveniki, med njimi prof. dr. Andrej Šmuc in doc. dr. Aleš Šoster z Naravoslovnotehniške fakultete UL ter dr. Matej Lipar in dr. Mateja Ferk iz ZRC SAZU.
-
Popolnoma nov koncept izkoriščanja odpadne toplote in sončne energije
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL pod vodstvom doc. dr. Primoža Poredoša so v sodelovanju z raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvili nov koncept koriščenja ultra-nizkotemperaturne (odpadne) toplote s hkratnim vnosom sončne energije in nizkotemperaturne toplote v sistem. Kot prvi na svetu so predstavili popolnoma nov koncept pridobivanja destilirane vode iz slane, neprečiščene vode s toplotno gnano membransko destilacijo (MD).
-
Biotehniška fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair – Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.
-
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je zato v sodelovanju z Ekonomsko in Biotehniško fakulteto odločila za raziskavo, v kateri preverjajo količino strupov v tkivih pri nekaterih živalskih vrstah v Sloveniji.
-
Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.
-
Uporaba umetne inteligence za napovedovanje variacij procesnih pogojev pri selektivnem laserskem taljenju
Doc. dr. Dominik Kozjek, raziskovalec Laboratorija za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo (LAMPA) Fakultete za strojništvo UL, je v sodelovanju z raziskovalci Univerze Northwestern University (Illinois, ZDA), raziskovalnim laboratorijem ameriške vojske in podjetjem DMG MORI Advanced Solutions razvil novo metodo napovedovanja variacij temperature bazena taline pri procesu selektivnega laserskega taljenja kovinskega prahu.
-
Obnova mokrišč in travniških ekosistemov
Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst in človekovih dejavnosti. Omenjeni ekosistemi so zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb (suša, izhlapevanje, erozija, razpoke, poškodbe ruše ...) in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali jih zelo hitro izgubljamo. Kako mokrišča in travniške ekosisteme bolje upravljati in prispevati k blaženju podnebne krize in biotske raznovrstnosti?
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
-
Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah
Doc. dr. Primož Poredoš je v sodelovanju s sodelavci Laboratorija za okoljske tehnologije v zgradbah Fakultete za strojništvo UL in raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvil koncentrator na osnovi AsymSkyCool metode, ki omogoča hlajenje stavb in naprav popolnoma brez rabe električne energije. Koncentrator izkorišča »hlad vesolja« – izredno nizke temperature globokega vesolja, pri čemer tovrstni koncentrator lahko doseže tudi do minus 15 °C glede na okolico – ter ga s posebno metodo koncentrira in usmeri proti viru toplote. Z uporabo vesolja kot vira hladu omogoča okolju prijazno, učinkovito in trajnostno hlajenje naprav, ki so veliki porabniki električne energije, kot so npr. LED-luči, baterije in električni motorji.
-
BF UL prejemnica koordinatorskega projekta MSCA Mreže doktorskega študija
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta razpisa Marie Skłodowska-Curie Actions Mreže doktorskega študija. Oddelek za agronomijo BF UL bo v naslednjih štirih letih koordiniral projekt z naslovom ViroiDoc - Napredne raziskave patogeneze in nadzora viroidov za trajnostno kmetijstvo v vrednosti 2,5 milijona evrov. Nosilci projekta so prof. dr. Nataša Štajner, doc. dr. Sabina Berne in prof. dr. Jernej Jakše.
-
Naš planet na krožniku: kritični razmisleki o trajnostnih prehranskih sistemih
Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?
-
Festival hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki
Univerza v Ljubljani vabi na Festival hrane za možgane, niz interdisciplinarnih dogodkov, pripravljenih po recepturi UL v sodelovanju z Inštitutom "Jožef Stefan" in Kemijskim inštitutom. Festivalski meni je trajnostno obarvan in za skupno mizo ob aktualnih družbenih vprašanjih in izzivih vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov povezuje raziskovalke in raziskovalce, alumne UL ter študentke in študente. Dogodki, ki bodo med 23. in 25. aprilom, so brezplačni, namenjeni širokemu občinstvu in jih bo (povečini) moč spremljati tudi prek spleta.
-
EKO mesec 2024: sodelujte v EKO izzivih!
Vabljeni na navdihujoč sklop dogodkov, ki na Univerzi v Ljubljani potekajo v okviru Eko meseca. Sodelujte v eko izzivu »Gibam na lasten pogon«, s katerim spodbujamo trajnostno mobilnost in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Pridružite se tudi predavanju o trajnostnem bivanju in e-mobilnosti ter trajnostni prihodnosti, kjer bomo raziskali inovacije za bolj zelen način življenja. Pripravljamo tudi eko pub kviz, kjer boste lahko preizkusili svoje znanje o okoljskih vprašanjih.
-
Smart Agro Grape – Digitalna platforma za vinogradnike
Kako urediti pametne vinograde, ki bi bili trajnostno naravnani in v katerih bi se uporabljala le nujno potrebna količina škropiv in gnojil? Na ta izziv odgovarja evropski projekt Smart Agro Grape, katerega vodilni partner je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V okviru projekta bosta razviti digitalna platforma in aplikacija za mobilne telefone, ki bosta omogočila vinogradnikom dostop do podatkov, s tem pa tudi pravočasen odziv na situacije, ki bi lahko privedle do nastanka različnih bolezni v vinogradu, in ekonomsko uspešnejše poslovanje.
-
Odkritje novega elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo
Raziskovalci Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost Fakultete za strojništvo so v sodelovanju z raziskovalci iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Kemijskega Instituta premaknili meje razumevanja elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo.
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
