Novice
Prilagodite izpis
-
Inženirska rešitev za obnovo kraških travnikov
V Laboratoriju za konstruiranje – LECAD Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili krtačni stroj Semenko P200PSJ, ki ga bodo v Parku Škocjanske jame uporabljali za pridobivanje avtohtonih semenskih mešanic in obnovo kraških travnikov. Stroj je prilagojen zahtevnim razmeram na Krasu, kjer zaraščanje vse bolj ogroža biotsko pestra travišča.
-
Kako odporna so slovenska gospodinjstva na poletno pregrevanje?
Vseslovenska raziskava kaže, da pregrevanje pesti že skoraj dve tretjini slovenskih gospodinjstev. Najbolj ranljive so starejše večstanovanjske stavbe z neučinkovitim prezračevanjem, prilagoditve stavb pa najbolj ovirata finančni vložek in tehnične omejitve.
-
Raziskovalci UL FRI prejeli mednarodno nagrado za sooblikovanje sistemov umetne inteligence za vizualno sledenje
Mednarodna raziskovalna skupina, v kateri sodelujejo tudi štirje raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI), je na evropski konferenci o računalniškem vidu (ECCV) na Švedskem prejela ugledno nagrado Marka Everinghama.
-
Ko se prihranjen čas prelije v novo delo
Umetna inteligenca nam pomaga naloge opraviti hitreje. Toda prihranjeni čas pogosto zapolnimo z novim delom. Raziskave digitalne preobremenjenosti, delovne intenzivnosti in spanja, okrevanja ter človekove trajnosti odpirajo pomembno vprašanje: ali se obnavljamo tako hitro, kot porabljamo svojo energijo?
-
Slovenski raziskovalci prispevali k razkritju sledi globokih jamskih sistemov na avstralskem kraškem ravniku Nullarbor
Kilometre dolge plitve, podolgovate kotanje oziroma podolja na avstralskem ravniku Nullarbor so videti kot široke rečne struge. V resnici jih ni izoblikoval površinski rečni tok, temveč podiranje jam globoko pod površjem. Do teh ugotovitev so prišli slovenski in avstralski raziskovalci, med njimi prof. dr. Andrej Šmuc, prof. dr. Matej Dolenec, doc. dr. Tomislav Popit in Primož Miklavc z Naravoslovnotehniške fakultete UL in prof. dr. Uroš Stepišnik s Filozofske fakultete UL.
-
Kaj menijo starši o starostnem omejevanju dostopa do družbenih omrežij?
V Sloveniji 83 % staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let, je pokazala raziskava mnenja staršev o vstopu otrok na družbena omrežja in starševskem nadzoru.
-
Od Ljubljane do Čila: raziskovalci UL FMF v enem največjih astronomskih projektov današnjega časa
Mednarodni astronomski projekt 4MOST je le nekaj mesecev po doseženi »prvi svetlobi« uspešno zaključil fazo preverjanja znanstvenega programa. V zgolj treh mesecih je posnel več kot milijon spektrov zvezd in galaksij ter potrdil svojo pripravljenost na sistematično raziskovanje južnega neba. Pomembno vlogo pri projektu imata tudi doc. dr. Gregor Traven in doc. dr. Janez Kos z Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
-
Ljubljana na evropskem zemljevidu proizvodnje medicinskih radioizotopov
Evropske bolnišnice se redno soočajo s pomanjkanjem radioizotopov (oz. radionuklidov), ključnih za odkrivanje in zdravljenje raka. Projekt IFIGENEIA, pri katerem sodeluje Univerza v Ljubljani, pripravlja ekosistem za proizvodnjo radioizotopov z novimi tehnologijami, ki bi oskrbo približala bolnikom v regiji.
-
Razvoj jezikovnih modelov v vseh jezikih EU
Univerza v Ljubljani sodeluje v evropskem projektu LLMs4EU (Large Language Models for the European Union), katerega cilj je razviti velike jezikovne modele za vse uradne jezike Evropske unije, tudi za jezike z manj digitalnimi viri, kot je slovenščina.
-
Kako bodo živi laboratoriji pomagali ohraniti rodovitna in odporna tla?
Kako ohraniti tla rodovitna, odporna na podnebne spremembe in sposobna dolgoročne pridelave hrane? Odgovore na ta vprašanja v evropskem projektu TRAILS4SOIL iščejo v živih laboratorijih, kjer kmetje, raziskovalci, svetovalci, predstavniki industrije, odločevalci in nevladne organizacije skupaj razvijajo, preizkušajo in vrednotijo regenerativne ter ohranitvene kmetijske prakse.
-
Jan Gimpelj osvojil 3. mesto na World Fuel Cell Conference 2026 na Japonskem
Doktorski študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Jan Gimpelj je na tekmovanju 3-Minute Thesis, ki je potekalo v okviru World Fuel Cell Conference 2026 (WFCC 2026) v Fukuoki na Japonskem, osvojil 3. mesto v konkurenci 16 mladih raziskovalcev iz različnih držav.
-
Morje je več kot vir: raziskava razkriva, kako ga vrednotijo prebivalci severnega Jadrana
Prebivalci severnega Jadrana morja ne doživljajo le kot prostor za turizem ali gospodarsko dejavnost. Zanje predstavlja prostor identitete, dediščine in skupnih vrednot. Zato opozarjajo, da varovanje morja ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi vprašanje ohranjanja skupnosti in njihove identitete.
-
Filip Todorovski prejemnik nagrade 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize
Raziskovalec Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Filip Todorovski je prejel nagrado 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize, ki jo podeljuje International Society of Electrochemistry (ISE). Priznanje je prejel za znanstveni članek o vplivu kontaktnega tlaka na delovanje in življenjsko dobo visokotemperaturnih gorivnih celic, objavljen v reviji Electrochimica Acta.
-
Dr. Snežana Popov prejela podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie za projekt SEROTONIN
Dr. Snežana Popov je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie (MSCA) za projekt SEROTONIN – Pogled, ki zdravi oči: povezovanje ljudi in opraševalcev s spremljanjem opraševalcev (A Sight for Sore Eyes: Bridging People and Pollinators Through Pollinator Monitoring). Gostiteljica projekta je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer raziskavo izvaja pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Torkarja.
-
Doc. dr. Svit Komel prvi slovenski prejemnik nagrade Bader
Doc. dr. Svit Komel s Pravne fakultete UL je kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti za najboljše delo mladih raziskovalcev in raziskovalk s področja zgodovine znanosti. Nagrado je prejel za svojo doktorsko disertacijo Rule and measure: a history of juridical practices in the age of surveys.
-
Sistem VIDI omogoča precizno pršenje v vinogradih in sadovnjakih
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili VIDI, inovativno rešitev za precizno pršenje v vinogradih, sadovnjakih in drugih trajnih nasadih. Sistem z uporabo tehnologije LiDAR-jem v realnem času zaznava prisotnost, gostoto in obliko vegetacije, določi potreben odmerek ter temu prilagodi nanos posamezne šobe.
-
So bodoči zdravstveni delavci pripravljeni uporabljati telemedicino?
Telemedicina postaja pomembno orodje za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in razbremenitev preobremenjenih zdravstvenih sistemov. Njena uspešna uvedba pa ni odvisna le od tehnološkega napredka, temveč tudi od pripravljenosti bodočih zdravstvenih delavcev za njeno uporabo v praksi.
-
Slovenščina dobila svoj veliki generativni jezikovni model GaMS
Raziskovalci UL so razvili veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS, s katerim se slovenščina postavlja ob bok jezikom, za katere že obstajajo napredni odprtokodni modeli umetne inteligence. Dosežek predstavlja pomemben korak k večji tehnološki suverenosti Slovenije, saj omogoča razvoj in uporabo umetne inteligence, prilagojene slovenskemu jeziku, kulturi in potrebam uporabnikov.
-
Zeleni vodik kot temelj energetske neodvisnosti vojaških baz
Slovenske vojaške baze bi lahko v prihodnje energijo proizvajale same. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili metodologijo, ki z uporabo obnovljivih virov energije in zelenega vodika omogoča večdnevno energetsko avtonomijo ter zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv. Njeno uporabnost so demonstrirali na primeru energetske prenove vojašnice v Kranju.
-
Prvo slovensko omrežje za kvantno izmenjavo ključa na osnovi prepletenih fotonov
Člani projekta SiQUID so zgradili prvo slovensko kvantno komunikacijsko omrežje ter razvili prvi industrijski kvantni enkriptor. Dosežki predstavljajo pomemben korak k prihodnjemu kvantnemu internetu, saj bodo kvantne tehnologije v prihodnjih desetletjih pomembno vplivale na varnost komunikacij, računalništvo in merilne tehnologije.
