Novice
Prilagodite izpis
-
Evropsko sodišče za človekove pravice - od poravnav do izvršitve
Na predavanju sta prof. dr. Veronika Fikfak in Ula Aleksandra Kos predstavili delo raziskovalne ekipe Human Rights Nudge, ki jo financira Evropski raziskovalni sklad.
Ekipa se v splošnem ukvarja z raziskavo ali, kdaj ter kako sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice vplivajo na vedenje držav. Delo ekipe je tako osredotočeno na postopek po izdaji sodbe, torej na njeno izvršitev v domačem pravnem sistemu posamezne države. Slednje pa se, kot bosta predstavili predavateljici, izziva lotevajo na različne načine. -
Zakaj naše celice potrebujejo različne maščobe, dr. Alenka Čopič
Maščobe oziroma lipidi, so poleg beljakovin in ribonukleinskih kislin, osnovni in nepogrešljivi celični gradniki. Poleg tega, da sestavljajo celične membrane, so tudi najbolj učinkovit način za shranjevanje energije v obliki lipidnih kapljic.
V svojem predavanju je dr. Alenka Čopič opisala, kako so različni lipidi organizirani v naših celicah, kaj nam o tem povejo glive kvasovke, zakaj nam prav pridejo holesterol, nasičene in nenasičene maščobe, in skušala odgovoriti na vprašanje, ali je pred matematičnim testom pametno piti ribje olje. -
Spodbujanje potrošnikov v okoljsko trajnostnem ravnanju, prof. Sara Dolnicar
Prof. Sara Dolnicar je profesorica turizma na avstralski Univerzi Queensland. Trenutno razvija in eksperimentalno preizkuša ukrepe, ki pri turistih sprožajo pro-okoljsko vedenje.
-
Doktorat imam - kaj pa zdaj?
Na okrogli mizi smo spregovorili o izzivih, s katerimi se srečujejo doktorice in doktorji znanosti po zaključku študija. Cilj okrogle mize je bil izmenjava izkušenj in osvetlitev dobrih praks o nadaljnjih kariernih poteh doktorjev in doktoric znanosti.
S sogovorniki smo opravili razmislek o tem, kako lahko s svojimi dejanji prispevamo k preseganju ovir in izzivov na začetku karierne poti, priložnostih za aktivno vključevanje v akademsko, raziskovalno in razvojno delo, na kakšen način se lahko povezujemo z vodilnimi mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami, sodelujemo v znanstvenoraziskovalnih in drugih projektih ter tako prispevamo k reševanju globalnih izzivov ter prenosu znanja. -
Evolucijska biologija v medicini, prof. Mihaela Pavličev
Mihaela Pavličev je redna profesorica za teoretično evolucijsko biologijo na Dunajski Univerzi. Študirala in promovirala je na Dunajski Univerzi, kamor se je po postdoktorskemu delu na Univerzah v St. Louisu (Missouri) in Oslu, ter asistentski profesuri na medicinski fakulteti v Cincinnatiju, vrnila leta 2019. Na Dunaju je predstojnica Oddelka za Evolucijsko biologijo in kuratorka Univerzitetne Zoološke zbirke. Je tudi zunanja članica Complexity Science Hub Vienna, Instituta za kompleksne znanosti.
-
Na stičišču vesolja, sveta in doma: Astrofizičarke od blizu
Svetovna mreža Univerze v Ljubljani (SMUL) je organizirala virtualno okroglo mizo na temo znanosti o vesolju v svetu in doma, znanstvenem delovanju v tujini, vračanjem domov in osvetlili položaj žensk v znanosti.
-
Melanomski antigeni na križišču med reprodukcijo, razvojem in rakom, dr. Klementina Fon Tacer
Klementina Fon Tacer je docentka na Texas Tech University School of Veterinary Medicine. Ukvarja se z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Organizmi se morajo namreč neprestano prilagajati na vedno spreminjajoče se okolje. V raziskovalni skupini dr. Fon Tacer želijo raziskati, kako se celice prilagodijo na stres, katere poti so pri tem udeležene in kako so uravnavane, predvsem s tumorskimi antigeni, in nenazadnje, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, ko so rak in razvojne motnje. Za reševanje teh vprašanj njena skupina uporablja multidisciplinarni pristop, ki združuje tehnike klasične molekularne biologije in biokemije z najnovejšimi tehnologijami, kot sta sekveniranje na ravni celic in tehnologija urejanja genoma CRISPR. Raziskovalna vprašanja pa naslovijo s t.i. primerjalnim pristopom, kajti zanimajo jih tako podobnosti kot razlike med različnimi sesalskimi vrstami, da bi prispevali k izboljšanju zdravja tako ljudi kot živali.
-
Fiziološka sinhronizacija kot ocena medosebne povezanosti, prof. Vesna Novak
Vesna Novak je izredna profesorica elektrotehnike in računalništva na Univerzi v Cincinnatiju. Leta 2011 je doktorirala iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani. Od 2012 do 2014 je bila podoktorska raziskovalka na univerzi ETH Zurich v Švici, od 2014 do 2021 pa docentka in izredna profesorica na Univerzi v Wyomingu, ZDA. Njen laboratorij se ukvarja z eksoskeleti, rehabilitacijsko robotiko, navidezno resničnostjo in psihofiziologijo.
-
Strukturna biologija prirojenih imunskih odzivov, prof. Boštjan Kobe
Boštjan Kobe je profesor strukturne biologije in Australian Laureate Fellow v School of Chemistry and Molecular Biosciences, University of Queensland, Brisbane, Avstralija. Diplomiral je iz kemije na Univerzi v Ljubljani leta 1989, in doktoriral na University of Texas Southwestern Medical Center v Dallasu, ZDA leta 1994. Njegov laboratorij uporablja metode strukturne biologije (predvsem kristalografijo in elektronsko mikroskopijo) za razumevanje mehanizmov delovanja proteinov s funkcijami v procesih infekcije in imunskega sistema. Podelili so mu Minister's Prize for Achievement in Life Sciences leta 2001. Leta 2018 je postal tudi član Avstralske akademije znanosti, leta 2020 pa je prejel priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije. Objavil je več kot 270 člankov, tudi v Nature in Science.
-
Vloga prekrivalnih dvojnih zvezd v sodobni astrofiziki, prof. Andrej Prša
Prekrivalne dvojne zvezde štejejo za enega najpomembnejših laboratorijev zvezdne astrofizike. Opazovanje časovne odvisnosti svetlobe in dinamičnih lastnosti dvozvezdij nam namreč omogoča izmeriti osnovne lastnosti zvezd v dvozvezdju: njihovih mas, polmerov, temperatur in izsevov. Rezultati preiskav dvojnih zvezd služijo za umeritev celotne astrofizike - od zvezd v naši galaksiji do ocen mase celotnega barionskega vesolja. V predavanju se je prof. Prša posebej osredotočil na rezultate Nasinega satelita TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), ki pri svojem lovu na planete izven našega osončja ujame tudi vse svetle prekrivalne dvojnice.
-
Klimatske spremembe, prof. dr. Martin Čopič
Na predstavitvi je prof. dr. Martin Čopič predstavil, kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe, kaj lahko po različnih scenarijih pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj je treba storiti na globalni in lokalni ravni, da bo povišanje povprečne globalne temperature ostalo na znosni ravni.
-
Zakaj je antisnov tako redka?, Dr. Jure Zupan
Dr. Jure Zupan, član Svetovne mreže Univerze v Ljubljani in docent na Univerzi Cincinnati, je v okviru predstavitve predstavil problem, ki ga fizikom še ni uspelo razjasniti.
-
Kako zaustaviti (prihajajočo) epidemijo srčnega popuščanja?, Dr. Simon Sedej
Dr. Simon Sedej, predstavnik Sveta Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) in izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu, je pred kratkim v reviji Science Translational Medicine objavil članek o pomembnem znanstvenem dosežku, da naravna sestavina nikotinamid ščiti pred tovrstno obliko srčnega popuščanja.
