Novice
Prilagodite izpis
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Študija je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Inovativne rešitve za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu
Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju postaja ključen za razogljičenje evropskega energetskega sektorja in s tem za doseganje ciljev politike EU na področju energetike in podnebnih sprememb. Spremenljivost in negotovost proizvodnje razpršenih virov električne energije virov predstavljata pomembna tveganja in izzive povezane s stabilnostjo in zanesljivostjo tako celotnega povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, kot tudi nacionalnih in lokalnih omrežij, hkrati pa odpirajo nove priložnosti za razvoj novih energetskih konceptov in rešitev.
-
Udarno na področju meroslovja tlaka
Točne meritve časovno spreminjajočega tlaka so pomembe za številne industrijske sektorje. Najstrožje zahteve po točnem merjenju visokofrekvenčnega tlaka prihajajo iz avtomobilske, vesoljske in balistične industrije, kjer je potrebno točno meriti tlak s frekvencami vse do nekaj sto kHz. Da bi lahko zagotavljali dinamične kalibracije merilnikov tlaka v zahtevanem frekvenčnem območju ter s tem omogočili točna merjenja v najbolj zahtevnih industrijskih panogah, številni nacionalni meroslovni inštituti po svetu razvijajo primarni dinamični merilni etalon za tlak na osnovi udarne cevi. V udarni cevi je kalibrirani merilnik tlaka namreč lahko vzbujen s skoraj idealno tlačno skočno spremembo, ki jo generira odboj udarnega vala od končne stene udarne cevi. Tako ekstremno hiter odboj udarnega vala pa poleg generiranja visokofrekvenčnega tlaka neizogibno generira tudi neželene mehanske vibracije, ki vzbudijo lažne signale merilnika tlaka, ki se ga kalibrira.
-
Induktivni odziv baterijskih materialov s fazno separacijo
Razumevanje procesov v baterijah je ključnega pomena za njihovo ustrezno zasnovo, nadzor, krmiljenje in analizo stanja napolnjenosti, zdravja ter varnosti baterij. Fizična zaznavala so zelo pomembna za podporo naprednega razvoja in delovanja baterij. Njihovo sklapljanje z virtualnimi modeli pa omogoča izkoriščanje multiplikativnih učinkov, saj mehanistično osnovani modeli odstirajo globlji vpogled v fenomenologijo procesov in omogočajo njihovo poglobljeno razumevanje.
-
Tribološke raziskave površin in kontaktov za zeleno mobilnost
Mobility GT: Največji projekt na Fakulteti za strojništvo UL doslej – CoFund projekt Obzorja Evropa je prejel Pečat odličnosti, s katerim bo prof. dr. Mitjan Kalin koordiniral projekt 24 podoktorskih raziskav v vrednosti 7,6 milijonov evrov.
-
Brezstična identifikacija dušenja nihanja struktur
Lahke konstrukcije, kot so vetrne turbine in letala, so med delovanjem izpostavljene velikim dinamičnim obremenitvam. Zaradi takšnih obratovalnih pogojev in svoje majhne mase vibrirajo. To je primerljivo z glasbili, ki zaradi induciranih vibracij proizvajajo zvoke.
