V Centru za uporabo IKT v pedagoškem procesu Univerze v Ljubljani smo v okviru enoletnega projekta Izdelava mikro MOOC-ov na UL v sodelovanju s članicami UL raziskali in opisali primere dobrih praks izdelave in uporabe mikro MOOC-ov v pedagoškem procesu, oblikovali metodologijo ter raziskali možnosti uporabe generativne umetne inteligence v podporo izdelavi mikro MOOC-ov. Vse to smo strnili v dokument Izdelava mikro MOOC-ov na UL: Rezultati raziskovalnega dela na projektu v okviru RSF A.II.2. V nadaljevanju vam predstavljamo kratek povzetek dokumenta, povezavo do gradiv ter načrte za nadaljno delo na področju izdelave mikro MOOC-ov.

Namen izvedbe

Ustvarjanje interaktivnih gradiv

Število študentov

različno

Trajanje aktivnosti

različno

Povzetek dokumenta

Dokument Izdelava mikro MOOC-ov na UL: Rezultati raziskovalnega dela na projektu v okviru RSF A.II.2. obravnava uporabo mikro MOOC-ov na različnih študijskih področjih in vključuje primere dobre prakse tako iz tujine kot iz Univerze v Ljubljani. Dokument je razdeljen na več poglavij, ki zajemajo teoretična izhodišča, uporabo mikro MOOC-ov na različnih področjih, metodologijo za izdelavo mikro MOOC-ov ter spletna okolja za njihovo izdelavo.

MOOC-i (Massive Open Online Courses) so množični spletni tečaji, ki so prosto dostopni prek različnih spletnih okolij. Mikro MOOC-i so krajši in bolj specifični tečaji, ki omogočajo pridobivanje specifičnih znanj in veščin na fleksibilen in dostopen način. Ključnega pomena pri razvoju (mikro) MOOC-ov je informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), ki omogoča oblikovanje in razvoj ključnih elementov, kot so interaktivna študijska gradiva in aktivnosti, učne poti, učna analitika, sprotno in končno preverjanje znanja, povratne informacije, značke, potrdila in certifikati.

Pedagogi različnih članic UL so prispevali primere dobrih praks uporabe mikro MOOC-ov na različnih študijskih področjih po KLASIUS razdelitvi. Kot primer na področju izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev so na Pedagoški fakulteti UL razvili štiri mikro MOOC-e na temo informacijske pismenosti, komunikacije in sodelovanja, izdelovanja digitalnih vsebin in varnosti in mikro MOOC na temo uporabe baz podatkov pri pouku kemije. Na področju umetnosti in humanistike so na Filozofski fakulteti UL med drugim razvili mikro MOOC na temo zgodovine umetnosti, na UL Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pa mikro MOOC na temo sodobne umetnosti. Na področju družbenih, poslovnih, pravnih in upravnih ved so na UL Fakulteti za upravo razvili mikro MOOC na temo javne uprave, na UL Pravni fakukulteti pa na temo pravne etike. Na področju naravoslovja, matematike in računalništva so na UL Fakulteti za matematiko in fiziko razvili kratki spletni tečaj na temo kvantne fizike, na UL Fakulteti za računalništvo in informatiko pa na temo umetne inteligence.  Na temo trajnostne gradnje so razvili mikro MOOC na UL Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na UL Fakulteti za strojništvo pa na temo proizvodnih tehnologij, oboje torej s področja tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. S področja Kmetijstva, gozdarstvam ribištva in veterinarstva so na Biotehniški fakulteti UL razvili mikro MOOC na temo trajnostnega kmetijstva, na Veterinarski fakulteti UL pa na temo veterinarske medicine. Na področju zdravstva in sociale so na Zdravstveni fakulteti razvili mikro MOOC na temo zdravstvene nege, na Fakulteti za farmacijo UL pa na temo farmacevtske tehnologije. Poleg tega so pedagogi našli in opisali še veliko primerov iz tujine.

Razvili smo tudi metodologijo za izdelavo mikro MOOC-ov, ki se bo sproti glede na ugotovitve pedagogov iz prakse še posodabljala in dopolnjevala. Metodologija SADDIE, prirejena za izdelavo mikro MOOC-ov, je sestavljena iz šestih faz: Specifikacija, Analiza, Zasnova, Izdelava, Implementacija in Evalvacija. Vsaka faza vključuje specifična vprašanja in naloge, ki pomagajo pri načrtovanju in izvedbi mikro MOOC-ov.

Poleg metodologije smo vključili tudi opis in primerjavo različnih spletnih orodij in okolij, ki omogočajo izgradnjo mikro MOOC-ov, bolj podrobno smo primerjali Moodle, OpenEdx in Wordpress. Vsako spletno okolje za izdelavo (mikro) MOOC-ov omogoča več ali manj funkcionalnosti z različnimi vtičniki in možnostmi uporabe. Primerjavo smo ponazorili v tabeli, glavne razlike, Moodle in Oped edX sta primarno okolji za izelavo mikro MOOC-ov, medtem  ko Wordpress ni, vendar lahko s pomočjo različnih vtičnikom pridobimo praktično vse funkcialnosti za ustvarjanje mikro MOOC-ov. 

Razvoj mikro MOOC-ov je proces, pri katerem si lahko olajšamo delo s pomočjo orodij z integrirano generativno umetno inteligenco (genUI). Orodja, kot so ChatGPT, Notion AI, Microsoft Copilot, Tableau, SurveyMonkey, MS Forms, Canva AI, Adobe Creative Cloud, Descript, Synthesia, H5P, Genially, Mentimeter, Padlet, 3Dvista, Zoom AI, Slack, Otter.ai, Google Forms, Qualtrics AI in Grammarly, lahko podprejo različne faze metodologije SADDIE.

S poročilomželimo poudariti, da so mikro MOOC-i postali pomemben del izobraževanja na različnih študijskih področjih. Njihova uporaba prinaša številne prednosti, kot so prilagodljivost, dostopnost in raznolikost študijskih vsebin. Študenti imajo možnost pridobiti nova znanja in veščine, kar jim omogoča boljše prilagajanje sodobnim izzivom. Pedagogi imajo ključno vlogo pri oblikovanju, izvedbi in vrednotenju mikro MOOC-ov, pri čemer je pomembna tudi uporaba naprednih orodij za oblikovanje interaktivnih gradiv in aktivnosti.

Gradiva za učitelje in pedagoge

Spletna delavnica na temo izdelave mikro MOOC-ov

Poleg tega smo v procesu razvoja spletne delavnice na temo izdelave mikro MOOC-ov, ki bo učiteljem in pedagogom omogočila pridobitev praktičnih znanj in veščin za ustvarjanje lastnih mikro MOOC-ov. Več informacij o delavnici bo na voljo kmalu.