Projektno e-učenje na UL: Vpogled v primere dobre prakse in metodologijo izvedbe

• Poglobljeno raziskovanje: uporaba celovitega akademskega pristopa k raziskovanju, vključno z oblikovanjem vprašanj, iskanjem virov, zbiranjem informacij, analizo in sintezo ugotovitev ter uporabo rezultatov.
• Avtentičnost: pristop vključuje realistične situacije in komponente, ki presegajo simulacije ali hipotetične vaje ter projekt povezujejo z resničnim svetom (npr. končni izdelek, merila kakovosti projekta, uporabljena orodja, občinstvo, ki mu je projekt predstavljen).
• Aktivni pouk: študenti so soustvarjalci procesa gradnje in uporabe znanja.
• Avtonomija: študenti imajo priložnosti za avtonomno odločanje glede vsebin, namenov učenja in implementacije aktivnosti.
• Kompleksna vprašanja oz. problemi: učenje temeljimo na vprašanjih oz. problemskih situacijah, ki jih lahko sestavimo skupaj s študenti in so zanje izziv, predstavljajo nekaj, kar je povezano z njihovim življenjem, iskanje odgovorov pa je motivacija za učni proces in projekt.
• Sodelovalno učenje: kljub temu, da lahko pristop izvajamo tudi individualno, je priporočljivo študente organizirati v skupine in sodelovalne oblike dela ter spodbuditi sodelovalno učenje, kar sledi iz predpostavke, da je učenje socialni proces, ki preko sodelovalnih oblik dela spodbuja razvoj sodelovalnih spretnosti ter odgovornosti in večjo vključenost študentov v delo.
• Izdelek in predstavitev izdelka: vsaka izvedba projektnega učenja naj bi, ne glede na to, da se pristop osredotoča na sam proces učenje, vključevala tudi končni izdelek, ki je lahko v različnih oblikah (npr. prezentacije, videoposnetki, razstave, igre, instumenti) in je tekom projekta tudi predstavljen in razložen ciljnemu občinstvu, običajno izven meja predavalnic in deležnikov, neposredno vključenih v študijski proces.

Uspešna izvedba projektnega e-učenja zahteva skrbno načrtovanje in premišljeno vpeljavo digitalnih orodij, ki podpirajo različne faze procesa. Vsaka faza ima svojo vlogo pri oblikovanju učinkovitega učnega okolja: od izbire teme in načrtovanja do raziskovanja, izdelave končnega izdelka in refleksije. Ključni izziv pri tem je usklajevanje tehnoloških rešitev z didaktičnimi cilji, saj digitalna orodja ne smejo biti le dodatek, temveč morajo bistveno prispevati h kakovosti učnega procesa.

V dokumentih v nadaljevanju predstavljamo temeljne faze projektnega e-učenja, ki pedagogom in študentom omogočajo strukturirano in uspešno izvedbo projektnega dela:

1. Faza iniciative
2. Faza skiciranja projekta
3. Faza načrtovanja projekta
4. Faza izvedbe projekta
5. Sklepna faza

V kratkem bomo vsebine gradiva dopolnili s konkretnimi primeri izdelanih predlog za uporabo projektnega e-učenja (npr. predloga aktivnosti v spletni učilnici Moodle, predloga skupine in aktivnosti v MS Teams, predloga sodelovalnega prostora in aktivnosti v MS Loop).

V kratkem bomo na naši spletni strani objavili tudi možnosti udeležbe na spletnih izobraževanjih in izobraževanjih “v živo”, kjer bomo preko praktičnega načina dela načrtovali projektno e-učenje na lastnih predmetnih področjih. Vabljeni k spremljanju.