Visokošolski strokovni študij gozdarstva ima dolgoletno tradicijo in povezuje naravoslovne, družboslovne in tehnične vsebine, potrebne za sonaravno, trajnostno in mnogonamensko upravljanje gozdov. Temeljni cilj programa je usposobiti študente za celostno gospodarjenje z gozdovi oziroma gozdnim prostorom. Cilj poudarka na praktičnem izvajanju pedagoškega procesa je usposobiti diplomante za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom. Poleg zaposlitvenih možnosti v Javni gozdarski službi (predvsem revirni gozdarji), organizacijah za gospodarjenje z divjadjo, organizacijah za varstvo narave in gospodarskih družbah se v prihodnje vse več možnosti odpira v samostojnem podjetništvu (od primarne predelave lesa, gozdnih gradenj, trgovanja z lesom, arborikulture in okrasnega drevesničarstva do oskrbe z energijo iz obnovljivih virov). Pričakovati je povečano potrebo po gozdarskih strokovnjakih v upravnih organih za varstvo narave, gozdarskih gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih.
Smeri:
Temeljni cilj programa je izobraziti, usposobiti in vzgojiti strokovnjaka, ki bo v razmerah tržnega gospodarstva sposoben povezovati osnovna naravoslovna, tehnološka in ekonomska znanja ter jih uporabiti v trajnostno usmerjenem pridelovanju kakovostne in zdravstveno neoporečne hrane ob ohranjanju kulturne krajine. Diplomanti lahko prevzamejo strokovno mesto pri pridelavi poljščin, travinja, v drevesnicah, pri pridelavi zelenjave, sadja, grozdja, vina, zdravilnih zelišč, okrasnih rastlin itd. Lahko opravljajo javne službe v komunali, botaničnih vrtovih, krajinskih parkih in gospodarskih organizacijah (kmetijska pridelava, predelava, trgovina s kmetijskim repromaterialom in izdelki), v lastnih podjetjih kot samostojni podjetniki ali kot specializirani kmetje, ki lahko sami tržijo svoje izdelke in se skušajo prilagoditi procesu globalizacije.
Cilj programa je usposobiti kmetijskega strokovnjaka z veliko praktičnimi znanji z različnih področij reje živali. Za ekonomsko učinkovito in trajnostno uravnavanje ter vodenje kmetijskih gospodarstev in povezanih področij v praksi, ne le v smislu proizvodnje hrane, ampak tudi z okoljskih, naravoslovnih in družboslovnih vidikov, potrebujejo diplomanti ne le dovolj širokih teoretičnih znanj, temveč predvsem uporabna praktična znanja in veščine. Poudarjena so predvsem znanja in veščine iz tehnologije reje, pridelovanja krme, prehrane, kontrole in selekcije ter ekonomike, potrebna za samostojno vodenje živinorejske proizvodnje na kmetijah, kmetijskih podjetjih in podjetjih, ki se ukvarjajo z rejo hišnih živali. Prav tako diplomanti usvojijo znanja za strokovno utemeljeno sprejemanje proizvodno-tehnoloških in tržnih ukrepov, ki temeljijo na ekonomskih izračunih, analizah in primerjavah različnih alternativ v danih in/ali predvidljivih spremenjenih okoliščinah. Pridobljena strokovna in praktična znanja omogočajo diplomantom zaposlitev v kmetijstvu, predvsem na živinorejsko usmerjenih kmetijah in podjetjih. Omogočajo tudi zaposlitev v široki vrsti dejavnosti, povezanih s kmetijsko pridelavo in prirejo, predelavo in prodajo.
Študenti pridobijo znanja o lesu, ta znanja nadgradijo z aplikativno usmerjenim znanjem o tehnologijah predelave in obdelave lesa in vlaknatih kompozitov, dobijo osnove konstrukterskih znanj ter za prakso pomembna organizacijska in ekonomska znanja. Znanje diplomantov temelji na poznavanju zgradbe in lastnosti lesa kot obnovljivega inženirskega materiala, razvoju in uporabi tehnologij in tehnoloških procesov v lesarstvu, razvoju izdelkov, zakonitosti poslovanja podjetij ter trženja proizvodov. Diplomanti znajo pravilno vrednotiti les kot trajnostni vir, iskati načine za njegovo optimalno rabo, obvladajo vodenje in načrtovanje tehnologij predelave in obdelave lesa ter lesnih kompozitov, konstruiranje lesnih proizvodov, organizacijo in vodenje manjšega podjetja ter gospodarjenje z lesom in lesnimi proizvodi. Med študijem študenti pridobijo kompetence za reševanje praktičnih vprašanj ter za projektni pristop. Poseben poudarek je dan razvoju samostojnega in kritičnega razmišljanja, vezanega na temeljna poklicna znanja. Temeljni cilj je torej vzgojiti strokovnjaka s področja lesarstva z odličnim aplikativnim znanjem s področja tehnologij predelave in
obdelave lesa in vlaknatih kompozitov.
Študijski program Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov je tehniško-naravosloven in izrazito aplikativno usmerjen študij. Študenti pridobijo znanja o lesu, ta znanja nadgradijo z aplikativno usmerjenim znanjem o tehnologijah predelave in obdelave lesa ter vlaknatih kompozitov, dobijo osnove konstruktorskih znanj ter za prakso pomembna organizacijska in ekonomska znanja. Znanje diplomantov temelji na poznavanju zgradbe in lastnosti lesa kot obnovljivega inženirskega materiala, razvoju in uporabi tehnologij ter tehnoloških procesov v lesarstvu, razvoju izdelkov, zakonitosti poslovanja podjetij ter trženja izdelkov. Diplomanti znajo vrednotiti les kot trajnostni vir, iskati načine za njegovo optimalno rabo, obvladajo vodenje in načrtovanje tehnologij predelave in obdelave lesa ter lesnih kompozitov, konstruiranje lesnih izdelkov, organizacijo in vodenje manjšega podjetja ter gospodarjenje z lesom in lesnimi izdelki. Pridobljeno znanje diplomantom omogoča zaposlitev v podjetjih, ki se ukvarjajo s predelavo in obdelavo lesa ter vlaknatih kompozitov, s trgovino z lesom in lesnimi izdelki, v storitvenih dejavnostih, ki vključujejo les in lesne izdelke, v javnem sektorju (zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije). Program ni razpisan za študijsko leto 2017/2018.
Program v prvem letu pokriva temeljne naravoslovne vsebine, ki so nujne za razumevanje vseh področij biologije. V nadaljevanju študenti spoznajo osnove bioloških področij – biokemije, genetike, mikrobiologije, sistematike, razvojne biologije, fiziologije, ekologije, nevroetologije in evolucije. Program poleg klasičnih pedagoških pristopov vključuje več dodatnih oblik študija, ki študente usmerjajo k sprotnemu študiju, jih opozarjajo na nujnost vseživljenjskega učenja, jim predstavijo inter disciplinarno in k praktičnim vprašanjem naravnano delo, projektno delo in delo v skupinah. Zaradi široke zasnove prvostopenjskega študija Biologija se diplomanti lahko zaposlijo na različnih področjih – v raziskovalnih laboratorijih, v upravnih ustanovah (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave), v narodnih in krajinskih parkih, botaničnih in zooloških vrtovih, v muzejih ter v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah.
Biotehnologijo v širšem smislu opredeljujemo kot integrirano uporabo molekularno-bioloških in inženirskih znanj za gospodarsko uporabo organizmov, njihovih delov in proizvodov. Zanjo so značilni tesna povezava z znanostjo, hiter razvoj inovacij, multidisciplinarnost in možnost razvoja tudi v majhnem podjetniškem okolju. Temeljni cilj študijskega programa je ponuditi temeljna naravoslovna znanja, nadgrajena s specifičnimi biotehnološkimi vsebinami, ki ustrezajo potrebam najsodobnejših tehnologij in znanj v različnih strokah, ter vključevanje v drugostopenjske magistrske programe. Diplomanti se usposobijo za kritično presojo relevantnih biotehnoloških tematik ter imajo znanja in veščine, potrebne za samostojno obvladovanje tradicionalnih in sodobnih biotehnoloških postopkov v kmetijstvu, živilstvu, farmaciji, zdravstvu in varstvu okolja. Diplomanti so usposobljeni za delo v znanstvenoraziskovalnih in izobraževalnih ustanovah ter vladnih službah, za delo v razvojnih programih kmetijstva in živinoreje, kemijski in živilski industriji, v farmacevtski industriji in tehnologijah ohranjanja, varovanja in sanacije okolja, v medicinskih programih, pri proizvodnji izdelkov za splošno rabo ter v vseh podjetjih, kjer so v rabi sodobni biotehnološki postopki.
Študijski program usposablja študente za celovito ekosistemsko upravljanje gozdov, ki je skladno s sodobnimi načeli sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti. Zato je potrebno znanje o gozdnih ekosistemih, družboslovnih vidikih gospodarjenja z gozdovi, različnih tehnikah in tehnologijah, ki jih lahko uporabimo pri ravnanju z gozdovi, ter poznavanje sodobnih metodoloških orodij. Prednost študija je poudarek na individualnem in seminarskem delu, ki se delno odvija tudi neposredno v gozdu. Diplomanti se zaposlujejo v javni gozdarski službi, organizacijah za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarskih družbah in šolstvu. Vse več možnosti se odpira v samostojnem podjetništvu (primarna predelava lesa, gozdne gradnje, trgovanje z lesom, arborikultura, okrasno drevesničarstvo, ekoturizem, zasebni uradi za gozdarsko svetovanje, biološko inženirstvo, okoljsko načrtovanje, upravljanje visokogorskega sveta, saniranje ekoloških žarišč). Povečane možnosti zaposlovanja se kažejo tudi na (ne)gozdarskih srednjih šolah in v obšolskih dejavnostih. Kot obetavna veljajo področja ravnanja z odpadki in komunala.
Cilj študijskega programa Kmetijstvo – agronomija je izobraziti in vzgojiti strokovnjake, ki razumejo interdisciplinarno naravo stroke, obvladajo osnovne raziskovalne metode naravoslovja, tehnologije, ekonomije in družboslovja ter jih znajo uporabiti pri upravljanju in udejanjanju trajnostnega razvoja kmetijstva, s poudarkom na rastlinski pridelavi. Pridobljeno znanje, spretnosti in veščine omogočajo tako nadaljevanje študija na podiplomskem študiju kot zaposlitev, saj so diplomanti usposobljeni za osnovno načrtovanje, organizacijo, vodenje in izvajanje tehnoloških procesov ter podpornih storitev v rastlinski pridelavi. Diplomanti se lahko zaposlijo v kmetijski rastlinski pridelavi (vodja dela proizvodnje, organizator, kontrolor), na področju trga in storitvenih dejavnosti (trg s svežim sadjem in zelenjavo, okrasnimi rastlinami in drugimi kmetijskimi rastlinami ter proizvodnimi materiali), v javnem sektorju (kmetijska zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, uprava itd.) ali kot samostojni pridelovalci oziroma svetovalci.
Cilj programa je usposobiti kmetijske strokovnjake širokega profila s posebnim poudarkom na znanjih v znanosti o živalih. Diplomanti na temelju naravoslovnih, tehnoloških, okoljskih in splošnih družboslovnih vsebin pridobijo celovito razumevanje trajnostnega kmetijstva z izrazitim poudarkom na vprašanjih, povezanih z rejami različnih vrst domačih živali. Diplomanti pridobijo kompetence za samostojno interdisciplinarno in k praktičnim vprašanjem naravnano delo ter za projektni in timski pristop. Študenti s pomočjo novejših oblik študija v prijetnem okolju z intenzivnim delom na praktičnih primerih z veliko individualnega dela spoznajo biološke zakonitosti, zahteve in pravila ravnanja z živalmi za okolju prijazno ter učinkovito gospodarjenje s prostorom in živalmi. Pridobljeno znanje in veščine diplomantom omogočajo nadaljevanje študija na magistrskem programu Znanost o živalih ali drugih, s kmetijstvom in uporabnimi vedami o življenju povezanih programih doma in v tujini. Omogočajo tudi zaposlitev v kmetijski pridelavi, reji živali ter proizvodnji in predelavi hrane živalskega izvora, v tržni in storitvenih dejavnostih, v javnem sektorju, pri razvoju podeželja, zaščiti živali in varstvu okolja.
Študij krajinske arhitekture bodočim krajinskim arhitektom nudi izobrazbo, ki jim omogoča analitično opredeljevanje in ustvarjalno reševanje načrtovalskih problemov ter problemov varstva okolja na vseh ravneh prostorskega načrtovanja in oblikovanja krajine. Študij je interdisciplinarne narave, kar pomeni, da znanja, na katerih gradi svojo dejavnost, črpa s številnih področij. Krajinski arhitekt je zato primerno izobražen v disciplinah, ki dajejo znanja, pomembna za načrtovanje rabe prostora, varstva narave in oblikovanja krajine, kot so naravoslovno-ekološka, družbeno-ekonomska, humanistična in kulturološka, tehniška, oblikovalska in načrtovalna znanja, ter v veščinah, kot so risanje in plastično oblikovanje. Študenti morajo pridobiti kompetence za izdelovanje zasaditvenih načrtov, načrtov krajinsko-gradbenih del, za izdelovanje popisov del in predračunov, za delo z računalniškimi programi, za pripravljanje in vzdrževanje prostorskih podatkovnih zbirk, za vodenje upravnih postopkov za manj zahtevne posege v prostor in podobna opravila. Delovne organizacije, ki zaposlujejo diplomante krajinske arhitekture, so projektantske oz. načrtovalske delovne organizacije, občinske komunalne službe, drevesnice in druga izvajalska ter gradbena podjetja.
Temeljni cilj študijskega programa Lesarstvo je izobraziti strokovnjake, ki so sposobni interdisciplinarno povezati naravoslovne, tehniške, ekonomske in družboslovne vsebine s ciljem trajnostnega razvoja stroke – lesarstva. Študenti pridobijo znanja o lesu, tehnologijah predelave in obdelave lesa ter lesnih kompozitov, organizacijska, ekonomska, konstruktorska in oblikovalska znanja. V skladu s sodobnimi izzivi so diplomanti sposobni vrednotiti les kot trajnostni vir, iskati načine za njegovo optimalno rabo, obvladajo vodenje in načrtovanje tehnologij predelave in obdelave lesa ter lesnih kompozitov, konstruiranje lesnih izdelkov, organizacijo in vodenje podjetja ter so usposobljeni za sodelovanje v interdisciplinarnih vodstvenih in raziskovalno-razvojnih ekipah, za gospodarjenje z lesom in lesnimi izdelki ter za sodelovanje pri razvoju izdelkov iz lesa in lesnih kompozitov. Pridobljeno znanje diplomantom omogoča nadaljevanje študija na magistrskem programu ali pa zaposlitev v podjetjih, ki se ukvarjajo s predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, s trgovino z lesom in lesnimi izdelki, v storitvenih dejavnostih, ki vključujejo les in lesne izdelke, v javnem sektorju in v izobraževanju.
Mikrobiologija je temeljna naravoslovna in tudi aplikativna veda, ki v zadnjih 20-ih letih doživlja izredno hiter razvoj. Študij mikrobiologije omogoča razumevanje živega sveta, mikrobnih procesov in organizmov, nevidnih človeškemu očesu, ki so ključni za življenje na našem planetu. Program daje temeljna naravoslovna znanja (matematike, kemije, statistike, biofizike, biokemije, molekularne in celične biologije, bioinformatike) in specifična znanja o mikrobni fiziologiji, genetiki, taksonomiji, biotehnologiji, ekologiji, virologiji, imunologiji in pomenu mikrobov v medicini. Temeljni cilj študijskega programa je zagotoviti celovito dodiplomsko izobraževanje v mikrobiologiji, ki diplomantu omogoča samostojno uporabo klasičnih in sodobnih orodij v mikrobiologiji, avtonomno odločanje o mikrobiološko relevantnih temah ter diplomanta izobrazi za uspešno sodelovanje in komunikacijo z drugimi naravoslovnimi poklici.
Živilstvo je v Sloveniji gospodarsko pomembna in hitro razvijajoča se panoga z močnim interdisciplinarnim poudarkom ali vertikalno povezavo med pridelovalci kakovostnih in varnih surovin ter živilskopredelovalnimi obrati, ki na podlagi sodobnih spoznanj, načel in tehnologij proizvajajo ter zagotavljajo oskrbo prebivalstva s kakovostno hrano. Prehrana je uporabna znanost o hrani in njenih učinkih na človeški organizem, na njegov normalni razvoj in funkcije ter na pojav bolezni in motnje presnove. Prehranski strokovnjaki so pomembni posredniki pri prenosu prehranskih znanstvenih spoznanj na vsesplošno in ciljno populacijo, da bi ohranili ali izboljšali njeno zdravje. Temeljni cilji študijskega programa Živilstvo in prehrana so usposobiti strokovnjaka, ki je zmožen širokega razumevanja področij živilstva in prehrane s poudarkom na znanjih in veščinah, povezanih z živilstvom. Diplomanti imajo možnost zaposlitve v različnih obratih in institucijah ter zdravstvenih ustanovah, kjer skrbijo za neoporečnost in kakovost hrane, ter v dejavnostih, povezanih s prehranskimi režimi za ohranjanje zdravja ali zagotavljanje zdrave preskrbe s hrano.