Temeljni cilj programa je usposobiti strokovnjaka arhitekta za odgovorne naloge arhitekturnega oblikovanja in projektiranja ter urejanja prostora.
Odgovornost arhitekta izhaja iz pomena arhitekturnega oblikovanja, kakovosti zgradb, njihove usklajenosti z okoljem ter iz spoštovanja naravne in mestne krajine, ki je v javnem interesu. Poklic arhitekta je večplasten, saj mora biti sposoben razmišljati o ljudeh in njihovih prostorskih problemih v najrazličnejših merilih: od regionalno-planerskega merila do arhitekturne podrobnosti in obratno. Izhajati mora iz sodobnih teoretskih in tehnoloških spoznanj, jih nadgrajevati ter težiti k ravnovesju med funkcionalno-tehniško in umetniško komponento arhitekturnega snovanja.
Izobrazbeni profil arhitekta združuje tehnična, družboslovna in humanistična znanja v sposobnost urejanja in oblikovanja prostora oziroma gradnje. Rezultati arhitekturnega snovanja so lahko družbeno priznani tudi kot umetniška dela.
Študijsko leto 2020/2021
V univerzitetni študijski program Arhitektura se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz
maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni
maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij arhitekture.
Kadar je sprejet sklep o omejitvi vpisa (kadar poleg ustrezne srednje šole sposobnost za študij
arhitekture izkazuje več kandidatov kot je vpisnih mest),
takrat so kandidati izbrani glede na:
– uspeh pri preizkusu sposobnosti 80% točk
– splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 10% točk
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10% točk.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski program Arhitektura se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz
maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni
maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij arhitekture.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa v 1. letnik (če bo poleg ustrezne srednje šole sposobnost za študij arhitekture izkazalo več kandidatov kot je razpisanih mest), bodo kandidati, ki se vpisujejo v 1. letnik izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi, oziroma pri zaključnem izpitu ali pri poklicni maturi 12,5 % točk - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 12,5 % točk
- uspeh pri preizkusu sposobnosti za študij arhitekture 75 % točk
Vrednost posameznega dela preizkusa sposobnosti za študij arhitekture se vrednoti sledeče:
- Prvi del (preizkus likovne in prostorske nadarjenosti) 37,5 %
- Drugi del (razgovor s kandidatom) 37,5 %
Kandidati, ki se vpisujejo v višji letnik po merilih za prehode oz. pod pogoji za hitrejše napredovanje, bodo v primeru omejitve vpisa zaradi prevelikega števila prijavljenih kandidatov na razpisana mesta izbrani glede na:
- povprečna ocena opravljenih predmetov, ki se jih kandidatu prizna, kot izpolnjevanje pogojev za vpis 25 % točk
- uspeh pri preizkusu sposobnosti za študij arhitekture 75 % točk.
Program izobražuje arhitekta urbanista. Temeljni cilj programa je usposobiti strokovnjaka za manj zahtevne naloge urbanističnega načrtovanja in oblikovanja ter urejanja prostora. Odgovornost arhitekta urbanista izhaja iz pomena urbanističnega oblikovanja, kakovosti urbanističnih ureditev, njihove usklajenosti z okoljem, ob spoštovanju naravne in mestne krajine, ki je v javnem interesu.
Poklic arhitekta urbanista je večplasten, saj mora biti sposoben razmišljati o ljudeh in njihovih prostorskih problemih v najrazličnejših merilih: od regionalno-planerskega merila do arhitekture in obratno. Izhajati mora iz sodobnih teoretskih in tehnoloških spoznanj, jih nadgrajevati ter težiti k ravnovesju med funkcionalno-tehniško in umetniško komponento urbanističnega snovanja. Izobrazbeni profil arhitekta urbanista združuje tehnična, družboslovna in humanistična znanja s sposobnostjo urejanja in oblikovanja prostora oz. gradnje urbanih struktur.
Študijsko leto 2020/2021
Na univerzitetni študijski program prve stopnje Urbanizem se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega
predmeta matematika oz. tuji jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1.6.1995 opravil kateri koli štiriletni srednješolski program.
Število vpisnih mest je 30 za redni študij in dodatnih 15 mest za izredni študij predlaganega
prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Urbanizem na UL FA.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti za
študij na prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem.
Preizkus posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti na Prvostopenjskem univerzitetnem
študijskem programu Urbanizem preverja: sposobnost logičnega sklepanja, sposobnost prostorskega
dojemanja, in izražanje ter razumevanje problematike sodobnega življenja.
Izredni študij
Kandidati za izredni študij morajo izpolnjevati vse navedene pogoje za vpis. Šolnina je določena
skladno z veljavnim cenikom.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij na Prvostopenjskem univerzitetnem
študijskem programu Urbanizem. V primeru, da je več kandidatov kot je vpisnih mest, s pogoji za vpis na
prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem naslednji:
- uspeh pri preizkusu sposobnosti (80%) točk,
- splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oz. zaključnem izpitu (10% točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (10% točk).
Študijsko leto 2021/2022
Na univerzitetni študijski program prve stopnje Urbanizem se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega
predmeta matematika oz. tuji jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1.6.1995 opravil kateri koli štiriletni srednješolski program.
Število vpisnih mest je 30 za redni študij in dodatnih 15 mest za izredni študij predlaganega
prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Urbanizem na UL FA.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti za
študij na prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem.
Preizkus posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti na Prvostopenjskem univerzitetnem
študijskem programu Urbanizem preverja: sposobnost logičnega sklepanja, sposobnost prostorskega
dojemanja, in izražanje ter razumevanje problematike sodobnega življenja.
Izredni študij
Kandidati za izredni študij morajo izpolnjevati vse navedene pogoje za vpis. Šolnina je določena
skladno z veljavnim cenikom.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij na Prvostopenjskem univerzitetnem
študijskem programu Urbanizem. V primeru, da je več kandidatov kot je vpisnih mest, s pogoji za vpis na
prvostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Urbanizem naslednji:
- uspeh pri preizkusu sposobnosti (80%) točk,
- splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oz. zaključnem izpitu (10% točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (10% točk).