Novi triletni študijski program Družboslovna informatika gradi na več kot tridesetletni tradiciji raziskovanja in poučevanja podatkovne analitike, metodologije ter družboslovnih vidikov interneta in drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na Fakulteti za družbene vede. Študijski program odgovarja na številne izzive in priložnosti, ki jih prinaša nenehni razvoj digitalnih in interaktivnih tehnologij.
Program ponuja dve smeri: Digitalne tehnologije in družba ter Uporabna družboslovna informatika. Prva smer je namenjena predvsem tistim, ki jih zanimajo družboslovni vidiki in raziskovanje interneta in drugih IKT, medtem ko druga smer daje večji poudarek računalniškim kompetencam za uporabo in (so)ustvarjanje internetnih in ostalih IKT. S tem imajo študenti možnost za izoblikovanje kariernih profilov, ki omogočajo zaposlitev v hitro rastočih zaposlitvenih sektorjih digitalne družbe, ali pa za nadaljevanje študija na različnih magistrskih programih.
Možnosti zaposlitve diplomantk in diplomantov obeh smeri so številne in izjemno široke, saj znanja s področja družboslovne informatike vedno bolj potrebujejo v različnih podjetjih, organizacijah in ustanovah, državni upravi, javnem in zasebnem sektorju ipd. Družboslovni informatiki, ki študij zaključijo na eni od obeh smeri, lahko sodelujejo pri načrtovanju, vrednotenju in implementaciji internetnih in spletnih storitev, hkrati pa so usposobljeni za analizo ogromnih količin (elektronskih) podatkov, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Študijsko leto 2021/2022
Pogoji za vpis v 1. letnik so:
opravljena splošna matura ali poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali pred 1. 6. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program.
Upošteva se:
- pri kandidatih s splošno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu oz. splošni maturi – 60 % točk;
splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
- pri kandidatih s poklicno maturo:
splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk);
splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk);
uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
Komunikologija – Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi temelji na proučevanju marketinga in odnosov z javnostmi. Odgovarja na vprašanje, kaj pomeni integrirano tržno komuniciranje, kako potekajo marketinški odnosi ter kakšne so male skrivnosti velikih mojstrov oglaševanja in odnosov z javnostmi. Študent na programu dobi vpogled v odnose z javnostmi in spozna različne vidike marketinga prek specializiranih marketinških vsebin, kot so denimo vedenje porabnikov, storitveni marketing, raziskovanje in merjenje marketinškega delovanja. Študijski proces je zasnovan tako, da študent poleg spoznavanja vsebin na teoretični ravni pridobiva tudi praktična znanja prek projektnega dela v okviru posameznih predmetov ter neposrednega stika s stroko in prakso v okviru praktikuma s področja marketinga in odnosov z javnostmi, ki se izvaja v 3. letniku. Pri praktikumu študent skozi neposredni stik s strokovnjaki in delo na praktičnih projektih spoznava aktualne trende in dogajanje v praksi marketinga in odnosov z javnostmi.
Diplomante/-ke najdemo med ključnimi strokovnjaki v vodstvih podjetij, vladnih in nevladnih organizacij, med svetovalci, načrtovalci in izvajalci tržnokomunikacijskih dejavnosti v oglaševanju, pri odnosih z javnostmi, spletnem komuniciranju, pospeševanju prodaje, medijskem in kreativnem načrtovanju, raziskovanju trga, na področju sponzorstev in donatorstva ter samostojnega podjetništva.
Študijsko leto 2021/2022
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Upošteva se:
- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
Program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije tako kot večina primerljivih programov v tujini združuje teoretsko kritično analitično obravnavo medijev z medijsko prakso. Jedro programa so tako poleg splošnih družboslovnih predmetov specifični programski predmeti s področja medijskih študij, kot so zgodovina medijev, vizualna kultura, etnografija digitalnih medijev, internetne študije, popularna glasba, alternativni mediji, potrošna kultura, študije občinstev, retorika, medijska globalizacija, hrana in diskurz itd. Tu se študenti in študentke ukvarjajo s kulturno in družbeno vlogo medijskih in kulturnih industrij v sodobni "medijatizirani" družbi. Program se opira tako na družboslovno kot na humanistično tradicijo, izvaja pa se na dodiplomski, podiplomski in doktorski stopnji.
Teoretsko jedro programa, ki se ukvarja s kritično analizo kulturne in družbene vloge medijev in komuniciranja, dopolnjuje medijski praktikum z zunanjimi izvajalci. To so naši sodelavci, ki delajo na različnih področjih medijskih in kulturnih industrij – od fotografije, oglaševanja, vsebinskega marketinga do dokumentarnega filma ali televizijske produkcije – in izvajajo za naše študente praktične seminarje. Taka kombinacija teoretske analize komuniciranja, medijske kulture in medijskih industrij s praktičnim delom v okviru medijskega praktikuma je tudi ena od prednosti programa.
VEČ...
Študijsko leto 2021/2022
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Upošteva se:
- uspeh pri tujem jeziku pri splošni maturi – 10%
- uspeh pri enem od družboslovnih ali humanističnih predmetov (filozofija, psihologija, sociologija, umetnostna zgodovina ali zgodovina) pri splošni maturi – 10%
- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu– 50 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku– 30 % točk.
V svetu, ki se spreminja hitreje, kot se menjavajo generacije mobilnih telefonov, vam ponujamo študij Kulturologije – študije kultur in ustvarjalnosti: izviren dinamičen preplet družboslovja in humanistike, v katerem se novejši pristopi kulturnih študij in študij tehnokultur srečujejo s klasičnimi disciplinami antropologije, filozofije, sociologije in religiologije.
Študij kulturologije vas bo opremil z znanjem, ne da bi okrnil vašo domišljijo. Obogatil vas bo s poglobljenimi premisleki o sodobnih načinih življenja in življenjskih slogih, umetnosti in ustvarjalnih praksah, popularnih kulturah, digitalnih tehnologijah in raznovrstnih spletnih identitetah, religijskih in nereligijskih svetovnih nazorih ter njihovih kompleksnih vplivih na svet – da bi okrepil vašo kreativnost in vas obenem obdal s somislečimi mladimi ljudmi, ne da bi posegal v vašo individualnost.
Študijski program, ki je soroden vrsti kulturoloških programov na univerzah drugod po svetu, študentom in študentkam omogoča biti v pospešenem koraku z vse hitrejšim časom. Ponuja vam spoznavno raziskovalno okno v svet, kamor se že med študijem lahko napotite tudi fizično prek obilice študentskih mednarodnih izmenjav.
Distinktivna prednost programa je študijska usmeritev k naboru predmetov v okviru štirih specifično kulturoloških modulov, in sicer Antropologije, Popularne kulture, Religijskih študij, in Tehnokulture.
Študijsko leto 2021/2022
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Upošteva se:
- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
Prenovljeni študijski program Mednarodni odnosi ohranja tradicionalni fokus te mlade znanstvene discipline: Kaj ohranja in kaj ogroža mednarodni mir in varnost? Kakšne narave je mednarodni sistem? Kaj so vzroki za mednarodne konflikte? Hkrati pa se osveženi program posebej osredotoča na aktualne izzive v mednarodni skupnosti: pravne interpretacije in prakse suverenosti držav, izziv propadlih držav in de facto držav, globalni vpliv transnacionalnih podjetij, uspešnost mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij, vlogo mednarodnih sodišč, digitalizacijo diplomacije, ogrožajoče dejavnosti kriminalnih združb in terorističnih gibanj ter tudi na odgovornost posameznikov.
Na programu se ukvarjamo z vprašanji reda in pravičnosti na mednarodni ravni. Ta vprašanja segajo na vsa področja svetovne politike: mir, varnost, trgovina, investicije, človekove pravice, zunanja politika držav, diplomacija, pravo in razvojno sodelovanje. V tem oziru se študent lahko glede na lastni interes specializira v modulu vseobsežnih mednarodnih odnosov (mednarodna varnost, okoljevarstvo, aktualni konflikti) ali v modulu evropske regionalne integracije (politično sodelovanje v Evropi, ekonomske politike EU in zunanje delovanje EU). Študij na programu najprej zagotovi zgodovinskorazvojni in teoretski vpogled v nastanek in delovanje sodobne mednarodne skupnosti, nato pa študentu ponudi tudi obilo možnosti za razvoj in krepitev praktičnih veščin in sposobnosti za analizo, kritično vrednotenje ter predpisovanje politike delovanja mednarodnih akterjev.
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 50 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 50 % točk.
Novinarski študij na Fakulteti za družbene vede je mednarodno primerljiv s študijskimi programi vodilnih evropskih družboslovnih fakultet in usmerjen v obravnavo aktualnih vprašanj novinarstva in medijev. Program se izvaja v fakultetnih prostorih, ki so opremljeni s sodobno opremo za multimedijsko produkcijo, ter v tesnem sodelovanju z vodilnimi novinarskimi osebnostmi in uredništvi v Sloveniji.
Študijski program Novinarstvo usposablja za samostojno novinarsko delo v sodobnem medijskem okolju. Študentke in študenti v predavalnicah in uredništvih pridobijo celovita teoretska, analitična, jezikovna in tehnična znanja za praktično novinarsko delo za tisk, radio, televizijo in digitalne medije. S politološkimi, sociološkimi, komunikološkimi in pravnimi znanji so po študiju kot novinarke in novinarji sposobni poglobljeno in kritično pojasnjevati aktualne probleme na različnih družbenih področjih. Prek obvezne prakse in praktikuma študentke in študenti vzpostavijo vezi z novinarskimi uredništvi kot izhodiščem za nadaljnje poklicno delovanje po študiju.
Študijsko leto 2021/2022
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Upošteva se:
-splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu– 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku– 40 % točk
Obramboslovje obravnava kompleksno problematiko nacionalne in mednarodne varnosti ter obrambe. Ena od širokih definicij obramboslovja pravi, da je obramboslovje veda o ogrožajočih pojavih in o načinih zoperstavljanja tem grožnjam. Tako se obramboslovje ukvarja s proučevanjem oboroženih konfliktov in vojn, naravnih in drugih nesreč (požari, potresi, poplave, orkani, jedrske nesreče …), kibernetskih in ekoloških groženj, terorizma, nekaterih oblik kriminala itd. Obramboslovje se ukvarja s koncepti in praksami odzivanja na navedene grožnje in posledice (kar vključuje še posebej oborožene sile, zaščito in reševanje, protiteroristično delovanje itd.) ter s tem povezanimi dilemami (npr. civilno-vojaška razmerja ipd.). Pomembna značilnost obramboslovja je njegova interdisciplinarnost – povezuje se z mnogimi vedami in prenaša njihova spoznanja na področje varnosti in obrambe.
Študijski program Obramboslovje izobražuje strokovnjake za celotni nacionalni obrambno-varnostni sistem, za delo v mednarodnih varnostnih organizacijah ter institucijah Evropske unije, za delo v medijskih hišah (posebej za vsebine nacionalne in mednarodne varnosti in obrambe) ter v gospodarstvu (v obrambni industriji, na področju kritične infrastrukture ipd.).
Študijsko leto 2021/2022
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali pred 1. 6. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program.
Opravljena splošna matura ali zaključni izpit pred 1. 6. 1995:
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk.
Opravljena poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi):
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20% točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk,
- uspeh pri maturitetnem predmetu (40% točk).
NOVO! Študijsko leto 2022/2023
V univerzitetni študijski program Obramboslovje se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: strojni tehnik, ekonomski tehnik, tehnik mehatronike, tehnik varovanja, elektrotehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik računalništva, zdravstvena nega, geodetski tehnik, geotehnik, kemijski tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, gozdarski tehnik, gradbeni tehnik, logistični tehnik, živilsko prehranski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine, plovbni tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika angleščina, ekonomija, informatika, sociologija, zgodovina, geografija, filozofija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Opravljena splošna matura ali zaključni izpit pred 1. 6. 1995:
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk.
Opravljena poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi):
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20% točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk,
- uspeh pri maturitetnem predmetu (40% točk).
Študijski program Politologija – javne politike in uprava temelji na izkušnjah, znanju in 25-letni tradiciji predhodnega programa, ki smo ga modernizirali z namenom odzivanja na spremenjene nacionalne in globalne okoliščine ter izzive in tudi politične spremembe (npr. članstvo Slovenije v EU in mednarodnih organizacijah). V moderniziranem programu ponujamo znanja in kompetence, ki bodo novim generacijam študentov omogočila izgraditi razpoznaven politološki profil diplomanta z dodatnimi in v slovenskem prostoru specifičnimi znanji s področij javnih politik in uprave ter s področja Evropske unije. Na ta način bodo študenti v treh letih pridobili znanja in kompetence, potrebne za zaposlitev v javnem, neprofitnem ali zasebnem sektorju oziroma za nadaljevanje študija.
Diplomant bo pridobil različna znanja in kompetence, kot so poznavanje in razumevanje študijskega področja – politologije, javnih politik in uprave – ter njegovih fenomenov, zmožnost prilagajanja spremembam v političnem in upravnem okolju, razumevanje raznolikosti med državami in družbami, zmožnost uporabe znanja v praksi. Razvil bo tudi sposobnost samostojnega dela in analiz, argumentirane kritičnosti in priprave alternativnih rešitev v obliki priporočil. Prav tako študentom pridobljena znanja in kompetence omogočajo razvijanje zmožnosti uporabe znanja v praksi in konkretnih situacijah na delovnih mestih, kot je na primer priprava projektnih prijav v okviru domačih in evropskih razpisov.
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri maturitetnem predmetu 40 % točk.
NOVO! Študijsko leto 2022/2023
V univerzitetni študijski program Politologija – Javne politike in uprava se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: tehnik varovanja, grafični tehnik, fotografski tehnik, predšolska vzgoja, medijski tehnik, tehnik računalništva, zdravstvena nega, gastronomija in turizem, gradbeni tehnik, ekonomski tehnik, naravovarstveni tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, farmacevtski tehnik, zobotehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, tehnik oblikovanja, gozdarski tehnik, okoljevarstveni tehnik, veterinarski tehnik, živilsko prehranski tehnik, aranžerski tehnik, strojni tehnik, ladijski strojni tehnik, elektrotehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika, tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina ali ruščina), ekonomija, filozofija,
geografija, grščina, informatika, italijanščina kot drugi jezik, latinščina, madžarščina kot drugi jezik, psihologija, računalništvo, slovenščina kot drugi jezik, sociologija, zgodovina; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri maturitetnem predmetu 40 % točk.
Nova država je dala študiju politologije poseben polet, zato je postal atraktiven. Tu se obravnavajo vprašanja, ki vsakogar žgečkajo in mikajo, nimajo pa vsi poguma in volje, da bi se lotili bolj poglobljenega študija. Ta je rezerviran za posebej poklicane, za študente politologije teoretsko-analitske smeri.
Študijski program Politologija - Študije politike in države omogoča vpogled v politične doktrine in teorije, pojme in koncepte politične znanosti in zgodovine politične misli ter delovanje sodobnih političnih procesov in ustanov. Je teoretsko in praktično naravnan, kar omogoča, da študentke in študenti razumejo sodobna dogajanja v svetu in svojo vlogo v njem. Izurijo se tudi v uporabi metod raziskovanja in analiziranja.
Gre za zelo odprt program, ki ima kar 33 % izbirnih predmetov. Zato se študent z izbiro predmetov lahko usmeri na različna področja, ki ga osebno zanimajo in ki mu lahko pomenijo tudi možnost zaposlitve, kot so zunanje zadeve, javna uprava, upravljanje s človeškimi viri, politične stranke, vodstva podjetij, lobiranje, odnosi z javnostmi, vodenje politik, nevladne organizacije, lokalna samouprava, raziskovalne organizacije, evropske institucije in multinacionalna podjetja.
VEČ...
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 40 % točk.
Sociologija je edinstvena veda, ki se ukvarja z vsemi oblikami družbenega delovanja in organiziranosti, zavedajoč se njihove globalne prepletenosti. Predvsem pa je zelo aktualna. Sociološki klasik E. Durkheim je pred več kot sto leti zapisal, da iz tega, da sociologi družbo predvsem proučujejo, ne izhaja, da se odrekajo želji, da stvarnost izboljšajo. Seveda to velja še danes. Ob tem, ko se lahko vsi strinjamo s stališčem o uporabni vrednosti sociološkega znanja, se pojavljajo večna vprašanja, kot so: katere in čigave zamisli bodo postale podlaga za načrtovanje in izboljševanje družbe, s kakšnimi sredstvi bo prišlo do izboljševanja, kakšna bodo razmerja med vpletenimi akterji v svetu omejenih materialnih dobrin in neenakomerne razporeditve družbene moči? Na vsa ta vprašanja ponuja odgovore tudi študij sociologije na Fakulteti za družbene vede.
Študijski program Sociologija je izrazito sodoben in ponuja uravnotežen izbor temeljnih teoretskih in metodoloških znanj ter posebnih socioloških vsebin, s poudarkom na povezovanju družboslovnih disciplin. Študijski proces je organiziran na način, da študente nenehno usmerja k uporabi socioloških znanj pri obravnavi konkretnih vsebin in družbenih vprašanj. Na ta način študentom in študentkam že kmalu po začetku študija omogočimo, da se seznanijo z relevantnimi poklicnimi področji in vzpostavijo stik z bodočimi zaposlovalci.
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 40 % točk.
Študijski program Sociologija - Kadrovski menedžment ponuja širok spekter družboslovnih znanj s poudarkom na menedžmentu kadrov in se osredotoča na razumevanje povezanosti sodobne prakse in smernic na področju menedžmenta kadrov ter širše organizacij in družbe. Študent/-ka razvije znanja temeljnih družboslovnih disciplin, s poudarkom na širšem sociološkem razumevanju družbe in sodobnih družbenih sprememb, ki jih študij nadgrajuje s posebnimi znanji, ki diplomantkam in diplomantom omogočajo uspešno delo in načrtovanje kadrovske politike, zaposlovanja, analiziranje dela, skrb za izobraževanje in menedžiranje znanja, za napredovanje in kariero sodelavcev, oblikovanje sistemov ocenjevanja in nagrajevanja ter uravnavanje odnosov med vodstvom in zaposlenimi. Uporabljamo interaktivne in problemsko usmerjene pristope, ki jih kombiniramo z neposrednim sodelovanjem s podjetji in z gostujočimi predavatelji.
Kariera diplomantke in diplomante preko pridobivanja temeljnih socioloških znanj, ki so kombinirana s strokovnim znanjem na kadrovskem, organizacijskem, poslovnem, pravnem in drugih področjih ter so obenem aplikativno usmerjena, odpira pot v analitično, strokovno, svetovalno in vodstveno delo na kadrovsko-organizacijskem področju v podjetjih in drugih organizacijah, društvih, javnih zavodih, državni upravi in mednarodnih institucijah, obenem pa na temelju interdisciplinarnosti omogoča delo na drugih področjih v skladu z usmeritvijo študentov.
Študijsko leto 2021/2022
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 40 % točk.