Novi triletni študijski program Družboslovna informatika gradi na več kot tridesetletni tradiciji raziskovanja in poučevanja podatkovne analitike, metodologije ter družboslovnih vidikov interneta in drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na Fakulteti za družbene vede. Študijski program odgovarja na številne izzive in priložnosti, ki jih prinaša nenehni razvoj digitalnih in interaktivnih tehnologij.
Program ponuja dve smeri: Digitalne tehnologije in družba ter Uporabna družboslovna informatika. Prva smer je namenjena predvsem tistim, ki jih zanimajo družboslovni vidiki in raziskovanje interneta in drugih IKT, medtem ko druga smer daje večji poudarek računalniškim kompetencam za uporabo in (so)ustvarjanje internetnih in ostalih IKT. S tem imajo študenti možnost za izoblikovanje kariernih profilov, ki omogočajo zaposlitev v hitro rastočih zaposlitvenih sektorjih digitalne družbe, ali pa za nadaljevanje študija na različnih magistrskih programih.
Možnosti zaposlitve diplomantk in diplomantov obeh smeri so številne in izjemno široke, saj znanja s področja družboslovne informatike vedno bolj potrebujejo v različnih podjetjih, organizacijah in ustanovah, državni upravi, javnem in zasebnem sektorju ipd. Družboslovni informatiki, ki študij zaključijo na eni od obeh smeri, lahko sodelujejo pri načrtovanju, vrednotenju in implementaciji internetnih in spletnih storitev, hkrati pa so usposobljeni za analizo ogromnih količin (elektronskih) podatkov, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
Pogoji za vpis v 1. letnik so:
opravljena splošna matura ali poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali pred 1. 6. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Upošteva se:
- pri kandidatih s splošno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu oz. splošni maturi – 60 % točk;
splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
- pri kandidatih s poklicno maturo:
splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk);
splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk);
uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
NOVO! Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Družboslovna informatika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomski tehnik, gastronomija, gastronomsko-turistični tehnik geodetski tehnik, grafični tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, plovbni tehnik, predšolska vzgoja, tehnik oblikovanja, tehnik računalništva, tehnik steklarstva, tehnik varovanja, ustvarjalec modnih oblačil, , in izpit iz splošne mature iz predmeta angleščina, ekonomija, elektrotehnika, fizika, francoščina, geografija, grščina, informatika, italijanščina, italijanščina kot drugi jezik, latinščina, likovna teorija, madžarščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), nemščina, psihologija, računalništvo, ruščina, slovenščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), slovenščina kot drugi jezik (gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre), sociologija, španščina ali zgodovina. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Upošteva se:
- pri kandidatih s splošno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu oz. splošni maturi – 60 % točk;
splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
- pri kandidatih s poklicno maturo:
splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk);
splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk);
uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
Komunikologija – Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi temelji na proučevanju marketinga in odnosov z javnostmi. Odgovarja na vprašanje, kaj pomeni integrirano tržno komuniciranje, kako potekajo marketinški odnosi ter kakšne so male skrivnosti velikih mojstrov oglaševanja in odnosov z javnostmi. Študent na programu dobi vpogled v odnose z javnostmi in spozna različne vidike marketinga prek specializiranih marketinških vsebin, kot so denimo vedenje porabnikov, storitveni marketing, raziskovanje in merjenje marketinškega delovanja. Študijski proces je zasnovan tako, da študent poleg spoznavanja vsebin na teoretični ravni pridobiva tudi praktična znanja prek projektnega dela v okviru posameznih predmetov ter neposrednega stika s stroko in prakso v okviru praktikuma s področja marketinga in odnosov z javnostmi, ki se izvaja v 3. letniku. Pri praktikumu študent skozi neposredni stik s strokovnjaki in delo na praktičnih projektih spoznava aktualne trende in dogajanje v praksi marketinga in odnosov z javnostmi.
Diplomante/-ke najdemo med ključnimi strokovnjaki v vodstvih podjetij, vladnih in nevladnih organizacij, med svetovalci, načrtovalci in izvajalci tržnokomunikacijskih dejavnosti v oglaševanju, pri odnosih z javnostmi, spletnem komuniciranju, pospeševanju prodaje, medijskem in kreativnem načrtovanju, raziskovanju trga, na področju sponzorstev in donatorstva ter samostojnega podjetništva.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Upošteva se:
- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
Program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije tako kot večina primerljivih programov v tujini združuje teoretsko kritično analitično obravnavo medijev z medijsko prakso. Jedro programa so tako poleg splošnih družboslovnih predmetov specifični programski predmeti s področja medijskih študij, kot so zgodovina medijev, vizualna kultura, etnografija digitalnih medijev, internetne študije, popularna glasba, alternativni mediji, potrošna kultura, študije občinstev, retorika, medijska globalizacija, hrana in diskurz itd. Tu se študenti in študentke ukvarjajo s kulturno in družbeno vlogo medijskih in kulturnih industrij v sodobni "medijatizirani" družbi. Program se opira tako na družboslovno kot na humanistično tradicijo, izvaja pa se na dodiplomski, podiplomski in doktorski stopnji.
Teoretsko jedro programa, ki se ukvarja s kritično analizo kulturne in družbene vloge medijev in komuniciranja, dopolnjuje medijski praktikum z zunanjimi izvajalci. To so naši sodelavci, ki delajo na različnih področjih medijskih in kulturnih industrij – od fotografije, oglaševanja, vsebinskega marketinga do dokumentarnega filma ali televizijske produkcije – in izvajajo za naše študente praktične seminarje. Taka kombinacija teoretske analize komuniciranja, medijske kulture in medijskih industrij s praktičnim delom v okviru medijskega praktikuma je tudi ena od prednosti programa. Tako teoretski kot praktični del programa omogočata študentom, da se lahko že zgodaj posvetijo različnim vidikom področja glede na njihov intelektualni interes in karierne želje. S pomočjo veščinskih predmetov se program povezuje z medijsko in kulturno produkcijo v praksi, kar daje študentom podlago za delo v kreativnih ali raziskovalnih poklicih, povezanih z mediji, komuniciranjem in popularno kulturo v medijski in kulturni industriji.
Študijski program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije je namenjen tistim, ki želijo pridobiti univerzitetno izobrazbo za delo v množičnih medijih bodisi kot načrtovalci/-ke uredniške politike ali raziskovalci/-ke v službah za raziskovanje medijskega občinstva in analizo programov. Namenjen je obenem tistim, ki jih zanima delo na različnih področjih medijskega načrtovanja, svetovanja in organiziranja komuniciranja v podjetjih, organizacijah, zavodih.
VEČ...
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Upošteva se:
- uspeh pri tujem jeziku pri splošni maturi – 10%
- uspeh pri enem od družboslovnih ali humanističnih predmetov (filozofija, psihologija, sociologija, umetnostna zgodovina ali zgodovina) pri splošni maturi – 10%
- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu– 50 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku– 30 % točk.
V svetu, ki se spreminja hitreje, kot se menjavajo generacije mobilnih telefonov, vam ponujamo študij Kulturologije – študije kultur in ustvarjalnosti: izviren dinamičen preplet družboslovja in humanistike, v katerem se novejši pristopi kulturnih študij in študij tehnokultur srečujejo s klasičnimi disciplinami antropologije, filozofije, sociologije in religiologije.
Študij kulturologije vas bo opremil z znanjem, ne da bi okrnil vašo domišljijo. Obogatil vas bo s poglobljenimi premisleki o sodobnih načinih življenja in življenjskih slogih, umetnosti in ustvarjalnih praksah, popularnih kulturah, digitalnih tehnologijah in raznovrstnih spletnih identitetah, religijskih in nereligijskih svetovnih nazorih ter njihovih kompleksnih vplivih na svet – da bi okrepil vašo kreativnost in vas obenem obdal s somislečimi mladimi ljudmi, ne da bi posegal v vašo individualnost.
Študijski program, ki je soroden vrsti kulturoloških programov na univerzah drugod po svetu, študentom in študentkam omogoča biti v pospešenem koraku z vse hitrejšim časom. Ponuja vam spoznavno raziskovalno okno v svet, kamor se že med študijem lahko napotite tudi fizično prek obilice študentskih mednarodnih izmenjav.
Distinktivna prednost programa je študijska usmeritev k naboru predmetov v okviru štirih specifično kulturoloških modulov, in sicer Antropologije, Popularne kulture, Religijskih študij, in Tehnokulture.
Študijski program posebno pozornost namenja tudi razvoju praktičnih kompetenc. S katerimi diplomantom in diplomantkam omogoča uspešno delovanje na najrazličnejših kulturnih in družbenih področjih. To še posebej velja za področja kulturne produkcije (umetniška dejavnost, kulturne industrije), kulturnega menedžmenta (galerije, gledališča, knjižnice, društva in druge nevladne organizacije), kulturnega marketinga (trženje, turizem), kulturne politike (na nivoju lokalnih skupnosti, države in mednarodnih organizacij), množičnih in alternativnih medijev (poleg uredništev za kulturo tudi celotno medijsko polje življenjskih stilov), medkulturnega posredovanja (poslovnega in političnega) ipd. Na programu sodelujemo z množico kulturnih in drugih institucij v Sloveniji, kar študentom in študentkam omogoča veliko priložnosti za neposredni stik z bodočim delovnim okoljem.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Upošteva se:
- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
Prenovljeni študijski program Mednarodni odnosi ohranja tradicionalni fokus te mlade znanstvene discipline: Kaj ohranja in kaj ogroža mednarodni mir in varnost? Kakšne narave je mednarodni sistem? Kaj so vzroki za mednarodne konflikte? Hkrati pa se osveženi program posebej osredotoča na aktualne izzive v mednarodni skupnosti: pravne interpretacije in prakse suverenosti držav, izziv propadlih držav in de facto držav, globalni vpliv transnacionalnih podjetij, uspešnost mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij, vlogo mednarodnih sodišč, digitalizacijo diplomacije, ogrožajoče dejavnosti kriminalnih združb in terorističnih gibanj ter tudi na odgovornost posameznikov.
V tem oziru se študent lahko glede na lastni interes specializira v modulu vseobsežnih mednarodnih odnosov (mednarodna varnost, okoljevarstvo, aktualni konflikti) ali v modulu evropske regionalne integracije (politično sodelovanje v Evropi, ekonomske politike EU in zunanje delovanje EU). Študij na programu najprej zagotovi zgodovinskorazvojni in teoretski vpogled v nastanek in delovanje sodobne mednarodne skupnosti, nato pa študentu ponudi tudi obilo možnosti za razvoj in krepitev praktičnih veščin in sposobnosti za analizo, kritično vrednotenje ter predpisovanje politike delovanja mednarodnih akterjev.
Na programu se izvajajo različne oblike študija: interaktivna predavanja domačih in gostujočih predavateljev z vsega sveta, razprave na seminarjih, uporaba spletne učilnice in digitalnih orodij ter sodobni pedagoški pristopi, kot so avtentično in problemsko učenje ter medpredmetno povezovanje. Na programu se močno spodbuja mednarodna izmenjava, prav tako tudi krepitev dobrih medosebnih odnosov v akademski skupnosti z organizacijo tradicionalnih piknikov, športnih iger in drugih družabnih srečanjih, prav tako tudi sprejem brucev in delovanje v študentskih društvih.
Konkurenčnost diplomanta/-tke zagotavlja usvojitev praktičnih veščin raziskovanja in pisanja analitičnih strokovnih izdelkov (analiza zunanje politike, trgovinski in investicijski profil, SWOT analiza, razvojno poročilo, znanstveni esej, policy paper, pogajalsko stališče države, dosje, diplomatska nota, memo, osnutek resolucije, zapisnik, priprava poslovnika) ter razvijanje kompetence priprave ustnih nastopov v treh tujih jezikih. Diplomanti/-tke se lahko zaposlijo kot diplomati, analitiki za investicije in prodajo v transnacionalnih podjetjih, strokovnjaki v sistemu specializiranih agencij OZN ali evropskih mednarodnih organizacij, eksperti in družbeno-politični aktivisti v mednarodnih nevladnih organizacijah, pa tudi lobisti in novinarji.
VEČ...
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 50 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 50 % točk.
Novinarski študij na Fakulteti za družbene vede je mednarodno primerljiv s študijskimi programi vodilnih evropskih družboslovnih fakultet in usmerjen v obravnavo aktualnih vprašanj novinarstva in medijev. Program se izvaja v fakultetnih prostorih, ki so opremljeni s sodobno opremo za multimedijsko produkcijo, ter v tesnem sodelovanju z vodilnimi novinarskimi osebnostmi in uredništvi v Sloveniji.
Študijski program Novinarstvo usposablja za samostojno novinarsko delo v sodobnem medijskem okolju. Študentke in študenti v predavalnicah in uredništvih pridobijo celovita teoretska, analitična, jezikovna in tehnična znanja za praktično novinarsko delo za tisk, radio, televizijo in digitalne medije. S politološkimi, sociološkimi, komunikološkimi in pravnimi znanji so po študiju kot novinarke in novinarji sposobni poglobljeno in kritično pojasnjevati aktualne probleme na različnih družbenih področjih. Prek obvezne prakse in praktikuma študentke in študenti vzpostavijo vezi z novinarskimi uredništvi kot izhodiščem za nadaljnje poklicno delovanje po študiju.
Triletni študij na programu Novinarstvo poleg širših družboslovnih predmetov ponuja široko paleto predmetov, ki študentke in študente usposabljajo za razreševanje poklicnih dilem, kompleksno novinarsko izražanje v multimedijskem okolju in uresničevanje idej novinarstva, odgovornega javnosti. V prakse sodobnega novinarstva študentke in študente uvajajo ugledna uredniška in novinarska imena, ki jih v okviru Novinarskega praktikuma vodijo od zasnove do javne objave novinarskih izdelkov na spletnem mestu študija (Novinarke.si | Novinarji.si). V okviru 150-urne prakse se pod mentorstvom urednika ali novinarja vključujejo v delovni proces enega od vodilnih medijev, s katerimi ima Katedra za novinarstvo sklenjen dogovor o sodelovanju.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Upošteva se:
-splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu– 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku– 40 % točk
Obramboslovje obravnava kompleksno problematiko nacionalne in mednarodne varnosti ter obrambe. Ena od širokih definicij obramboslovja pravi, da je obramboslovje veda o ogrožajočih pojavih in o načinih zoperstavljanja tem grožnjam. Tako se obramboslovje ukvarja s proučevanjem oboroženih konfliktov in vojn, naravnih in drugih nesreč (požari, potresi, poplave, orkani, jedrske nesreče …), kibernetskih in ekoloških groženj, terorizma, nekaterih oblik kriminala itd. Obramboslovje se ukvarja s koncepti in praksami odzivanja na navedene grožnje in posledice (kar vključuje še posebej oborožene sile, zaščito in reševanje, protiteroristično delovanje itd.) ter s tem povezanimi dilemami (npr. civilno-vojaška razmerja ipd.). Pomembna značilnost obramboslovja je njegova interdisciplinarnost – povezuje se z mnogimi vedami in prenaša njihova spoznanja na področje varnosti in obrambe.
Študijski program Obramboslovje izobražuje strokovnjake za celotni nacionalni obrambno-varnostni sistem (upravni del Ministrstva za obrambo, Slovenska vojska, Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje ter celotni podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni in lokalni ravni, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Urad za varovanje tajnih podatkov …), za delo v mednarodnih varnostnih organizacijah (Nato in OVSE) ter institucijah Evropske unije, za delo v medijskih hišah (posebej za vsebine nacionalne in mednarodne varnosti in obrambe) ter v gospodarstvu (v obrambni industriji, na področju kritične infrastrukture ipd.). Zaradi širokih družboslovnih znanj in najrazličnejših kompetenc pa so obramboslovci zaposljivi tudi v drugih organizacijah.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V univerzitetni študijski program Obramboslovje se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: strojni tehnik, ekonomski tehnik, tehnik mehatronike, tehnik varovanja, elektrotehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik računalništva, zdravstvena nega, geodetski tehnik, geotehnik, kemijski tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, gozdarski tehnik, gradbeni tehnik, logistični tehnik, živilsko prehranski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine, plovbni tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika angleščina, ekonomija, informatika, sociologija, zgodovina, geografija, filozofija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Opravljena splošna matura ali zaključni izpit pred 1. 6. 1995:
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk.
Opravljena poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi):
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20% točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk,
- uspeh pri maturitetnem predmetu (40% točk).
NOVO! Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V univerzitetni študijski program Obramboslovje se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja ekonomski tehnik, fotografski tehnik, geodetski tehnik, grafični tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, predšolska vzgoja, plovbni tehnik, tehnik oblikovanja, tehnik varovanja, in izpit iz splošne mature iz predmeta: matematika, angleščina, ekonomija, informatika, sociologija, zgodovina, geografija ali filozofija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Opravljena splošna matura ali zaključni izpit pred 1. 6. 1995:
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk.
Opravljena poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi):
V primeru omejenega vpisa se upošteva:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20% točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk,
- uspeh pri maturitetnem predmetu (40% točk).
Študijski program Politologija – javne politike in uprava temelji na izkušnjah, znanju in 25-letni tradiciji predhodnega programa, ki smo ga modernizirali z namenom odzivanja na spremenjene nacionalne in globalne okoliščine ter izzive in tudi politične spremembe (npr. članstvo Slovenije v EU in mednarodnih organizacijah). V moderniziranem programu ponujamo znanja in kompetence, ki bodo novim generacijam študentov omogočila izgraditi razpoznaven politološki profil diplomanta z dodatnimi in v slovenskem prostoru specifičnimi znanji s področij javnih politik in uprave ter s področja Evropske unije. Na ta način bodo študenti v treh letih pridobili znanja in kompetence, potrebne za zaposlitev v javnem, neprofitnem ali zasebnem sektorju oziroma za nadaljevanje študija.
Diplomant bo pridobil različna znanja in kompetence, kot so poznavanje in razumevanje študijskega področja – politologije, javnih politik in uprave – ter njegovih fenomenov, zmožnost prilagajanja spremembam v političnem in upravnem okolju, razumevanje raznolikosti med državami in družbami, zmožnost uporabe znanja v praksi. Razvil bo tudi sposobnost samostojnega dela in analiz, argumentirane kritičnosti in priprave alternativnih rešitev v obliki priporočil. Prav tako študentom pridobljena znanja in kompetence omogočajo razvijanje zmožnosti uporabe znanja v praksi in konkretnih situacijah na delovnih mestih, kot je na primer priprava projektnih prijav v okviru domačih in evropskih razpisov.
Diplomanti programa se zaposlujejo tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju, na primer v političnih ustanovah (v parlamentarnih strukturah, političnih strankah) in civilnodružbenih organizacijah (nevladnih organizacijah, zagovorniških skupinah, interesnih skupinah, sindikatih, zbornicah), v javni in državni upravi (v vladi oziroma vladnih službah, na ministrstvih, v agencijah), v lokalni samoupravi (v občinskih strukturah), v različnih mednarodnih, zlasti evropskih institucijah (v strukturah Evropskega parlamenta, Evropske komisije, v evropskih agencijah, evropskih strankah, nevladnih organizacijah na ravni EU), v medijih (kot novinarji, uredniki, komentatorji, analitiki), prav tako pa tudi v institucionalnem raziskovalnem okviru (javni in zasebni inštituti, uporabno usmerjene analitične enote).
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V univerzitetni študijski program Politologija – Javne politike in uprava se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: tehnik varovanja, grafični tehnik, fotografski tehnik, predšolska vzgoja, medijski tehnik, tehnik računalništva, zdravstvena nega, gastronomija in turizem, gradbeni tehnik, ekonomski tehnik, naravovarstveni tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, farmacevtski tehnik, zobotehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, tehnik oblikovanja, gozdarski tehnik, okoljevarstveni tehnik, veterinarski tehnik, živilsko prehranski tehnik, aranžerski tehnik, strojni tehnik, ladijski strojni tehnik, elektrotehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika, tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina ali ruščina), ekonomija, filozofija,
geografija, grščina, informatika, italijanščina kot drugi jezik, latinščina, madžarščina kot drugi jezik, psihologija, računalništvo, slovenščina kot drugi jezik, sociologija, zgodovina; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri maturitetnem predmetu 40 % točk.
NOVO! Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Politologija – Javne politike in uprava se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja ekonomski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija in turizem, grafični tehnik, kmetijsko- lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, podjetniški tehnik, predšolska vzgoja, tehnik oblikovanja, tehnik varovanja in izpit iz splošne mature iz predmeta matematika, tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina ali ruščina), ekonomija, filozofija, geografija, grščina, informatika, italijanščina kot drugi jezik, latinščina, madžarščina kot drugi jezik, psihologija, računalništvo, slovenščina kot drugi jezik, sociologija ali zgodovina. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri maturitetnem predmetu 40 % točk.
Nova država je dala študiju politologije poseben polet, zato je postal atraktiven. Tu se obravnavajo vprašanja, ki vsakogar žgečkajo in mikajo, nimajo pa vsi poguma in volje, da bi se lotili bolj poglobljenega študija. Ta je rezerviran za posebej poklicane, za študente politologije teoretsko-analitske smeri.
Študijski program Politologija - Študije politike in države omogoča vpogled v politične doktrine in teorije, pojme in koncepte politične znanosti in zgodovine politične misli ter delovanje sodobnih političnih procesov in ustanov. Je teoretsko in praktično naravnan, kar omogoča, da študentke in študenti razumejo sodobna dogajanja v svetu in svojo vlogo v njem. Izurijo se tudi v uporabi metod raziskovanja in analiziranja.
Gre za zelo odprt program, ki ima kar 33 % izbirnih predmetov. Zato se študent z izbiro predmetov lahko usmeri na različna področja, ki ga osebno zanimajo in ki mu lahko pomenijo tudi možnost zaposlitve, kot so zunanje zadeve, javna uprava, upravljanje s človeškimi viri, politične stranke, vodstva podjetij, lobiranje, odnosi z javnostmi, vodenje politik, nevladne organizacije, lokalna samouprava, raziskovalne organizacije, evropske institucije in multinacionalna podjetja.
VEČ...
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 40 % točk.
Sociologija je edinstvena veda, ki se ukvarja z vsemi oblikami družbenega delovanja in organiziranosti, zavedajoč se njihove globalne prepletenosti. Predvsem pa je zelo aktualna. Sociološki klasik E. Durkheim je pred več kot sto leti zapisal, da iz tega, da sociologi družbo predvsem proučujejo, ne izhaja, da se odrekajo želji, da stvarnost izboljšajo. Seveda to velja še danes. Ob tem, ko se lahko vsi strinjamo s stališčem o uporabni vrednosti sociološkega znanja, se pojavljajo večna vprašanja, kot so: katere in čigave zamisli bodo postale podlaga za načrtovanje in izboljševanje družbe, s kakšnimi sredstvi bo prišlo do izboljševanja, kakšna bodo razmerja med vpletenimi akterji v svetu omejenih materialnih dobrin in neenakomerne razporeditve družbene moči? Na vsa ta vprašanja ponuja odgovore tudi študij sociologije na Fakulteti za družbene vede.
Študijski program Sociologija je izrazito sodoben in ponuja uravnotežen izbor temeljnih teoretskih in metodoloških znanj ter posebnih socioloških vsebin, s poudarkom na povezovanju družboslovnih disciplin. Študijski proces je organiziran na način, da študente nenehno usmerja k uporabi socioloških znanj pri obravnavi konkretnih vsebin in družbenih vprašanj. Na ta način študentom in študentkam že kmalu po začetku študija omogočimo, da se seznanijo z relevantnimi poklicnimi področji in vzpostavijo stik z bodočimi zaposlovalci.
Diplomantke in diplomanti programa karierno pot začenjajo in uspešno nadaljujejo v:
- zasebnem sektorju – v oddelkih za trženje, kadrovskih službah, medijskih hišah in podjetniškem sektorju;
- mednarodnih in nacionalnih nevladnih organizacijah – v inštitutih, think tankih (možganskih trustih), aktivističnih skupinah, mednarodnih strokovnih telesih in razvojnih agencijah;
- državnih organih in občinah – v ministrstvih, vladnih službah, uradih, političnih strankah, javni upravi;
- javnih zavodih – s področja izobraževanja, kulture, socialnega varstva in športa.
VEČ...
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 40 % točk.
NOVO! Študijsko leto 2023/2024
Pogoji za vpis
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Sociologija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: ekonomski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomski tehnik, gastronomija, gastronomsko-turistični tehnik, geodetski tehnik, grafični tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, plovbni tehnik, predšolska vzgoja, tehnik oblikovanja, tehnik steklarstva, tehnik varovanja, ustvarjalec modnih oblačil in izpit iz splošne mature iz predmeta sociologija, psihologija, filozofija, zgodovina ali ekonomija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu: 60 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
- uspeh pri predmetu splošne mature 50 % točk.
Študijski program Sociologija - Kadrovski menedžment ponuja širok spekter družboslovnih znanj s poudarkom na menedžmentu kadrov in se osredotoča na razumevanje povezanosti sodobne prakse in smernic na področju menedžmenta kadrov ter širše organizacij in družbe. Študent/-ka razvije znanja temeljnih družboslovnih disciplin, s poudarkom na širšem sociološkem razumevanju družbe in sodobnih družbenih sprememb, ki jih študij nadgrajuje s posebnimi znanji, ki diplomantkam in diplomantom omogočajo uspešno delo in načrtovanje kadrovske politike, zaposlovanja, analiziranje dela, skrb za izobraževanje in menedžiranje znanja, za napredovanje in kariero sodelavcev, oblikovanje sistemov ocenjevanja in nagrajevanja ter uravnavanje odnosov med vodstvom in zaposlenimi. Uporabljamo interaktivne in problemsko usmerjene pristope, ki jih kombiniramo z neposrednim sodelovanjem s podjetji in z gostujočimi predavatelji.
Kariera diplomantke in diplomante preko pridobivanja temeljnih socioloških znanj, ki so kombinirana s strokovnim znanjem na kadrovskem, organizacijskem, poslovnem, pravnem in drugih področjih ter so obenem aplikativno usmerjena, odpira pot v analitično, strokovno, svetovalno in vodstveno delo na kadrovsko-organizacijskem področju v podjetjih in drugih organizacijah, društvih, javnih zavodih, državni upravi in mednarodnih institucijah, obenem pa na temelju interdisciplinarnosti omogoča delo na drugih področjih v skladu z usmeritvijo študentov.
Študijsko leto 2022/2023
Pogoji za vpis
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 40 % točk.