Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko

Prvostopenjski visokošolski strokovni študij Računalništva in informatike v prvem letniku poteka enotno. V drugem letniku študent izbere deset in v tretjem šest predmetov s ponujenega seznama, pri čemer mora upoštevati določene predpogoje za posamezne predmete. Med izbranimi predmeti morata biti vsaj dva ciljna predmeta, ki opredeljujeta ožjo strokovno usmeritev študenta. Dva predmeta lahko študent izbere zunaj svojega študijskega programa. Poleg tega sta v tretjem letniku obvezna še praksa in diplomsko delo.

Študij daje bodočim inženirjem dovolj obsežno in trdno strokovno podlago, da lahko po zaključku študija sledijo tehnološkim spremembam in se uspešno vključijo v strokovno delo tako v domačem kot v mednarodnem okolju. Študente pripravi na samostojno opravljanje razvojnih inženirskih nalog na posameznih ožjih področjih ter reševanje posameznih nalog na širšem področju računalništva in informatike. Študijski program je zasnovan zelo fleksibilno, poleg zagotavljanja znanja iz vseh tistih temeljnih vsebin, ki so za bodoče inženirje nujne, omogoča študentom izbiro vsebin in usmeritev glede na lastne želje, motivacijo in odlike ob upoštevanju različnih možnosti strokovne specializacije.

Izbirni moduli:

• Informacijski sistemi
• Obvladovanje informatike
• Razvoj programske opreme
• Računalniška omrežja
• Računalniški sistemi
• Algoritmi in sistemski programi
• Umetna inteligenca
• Medijske tehnologije

Prvostopenjski univerzitetni študij računalništva in informatike je za vse študente v prvem letniku enak. V drugem letniku je 8 obveznih predmetov, en strokovni izbirni predmet, kjer študent izbira med tremi ponujenimi predmeti, in en splošni izbirni predmet. V tretjem letniku sta dva obvezna predmeta in en splošni izbirni predmet ter diplomsko delo. Poleg tega izbere študent v tretjem letniku dva izmed osmih ponujenih modulov. Vsak modul je sestavljen iz treh predmetov, ki skupaj predstavljajo določeno ožjo usmeritev. Študenti s povprečno oceno več kot 8 lahko izberejo 6 modulskih predmetov neodvisno od tega, kako so razporejeni po modulih.

Študijski program je zasnovan tako, da študentom nudi trdno in dovolj široko teoretično podlago v prvih dveh letnikih in specializacijo na ožja področja računalništva in informatike v tretjem letniku. Študente pripravi na odgovorno samostojno strokovno delo na vseh področjih, ki zahtevajo dobro izobražene računalniške strokovnjake. Diplomanti so sposobni razvijati, upravljati in vzdrževati tako računalniško uporabniško in sistemsko opremo kot informacijske sisteme, ki temeljijo na tej tehnologiji, ter so tudi po zaključku dodiplomskega študija sposobni slediti razvoju stroke in tehnološkim spremembam. Cilj je izobraziti kakovostne strokovnjake, ki se bodo lahko uspešno vključili v strokovno delo tako v domačem kot v mednarodnem okolju ali pa bodo študij nadaljevali tudi na drugi stopnji.

Prvostopenjski interdisciplinarni univerzitetni študij Računalništvo in matematika v prvem in drugem letniku poteka enotno. V tretjem letniku študent izbere enega izmed 8 ponujenih modulov na študijskem programu Računalništvo in informatika na FRI, enega izmed 9 ponujenih izbirnih predmetov na FMF ter primerno število predmetov na UL.

Interdisciplinarni univerzitetni študijski program Računalništvo in matematika je namenjen usposabljanju iz teoretičnih osnov računalništva in z njimi povezanih sodobnih vej diskretne in računalniške  matematike.  Diplomantom  želimo dati široko pregledno znanje osnov matematike

in računalništva, da bodo zmožni obvladovati in kasneje tudi razvijati nove dosežke na tem področju. Pomemben cilj je zagotavljanje kontinuitete v izobraževanju visoko usposobljenih kadrov, ki bodo potrebni pri delu z novimi tehnologijami, ki jih danes še ne poznamo, ter bodo sposobni nadaljevati in širiti raziskovalno in inovativno dejavnost v računalništvu in računalniški matematiki. Diplomanti imajo tudi ustrezno predznanje za prehod  na  nova  interdisciplinarna področja, pri katerih je potrebno obvladovanje teoretičnega računalništva in ustreznih matematičnih podlag, kot so na primer nekatere vede biotehnologije (na primer genetika in bioinformatika), biomedicine, teoretične kemije itd. Diplomanti so usposobljeni za delo pri razvoju informacijskih tehnologij, za raziskovalno delo v matematiki in računalništvu, ta dobra osnova pa jim bo pomagala pri osvajanju novih znanj v hitro razvijajoči se računalniški znanosti.