Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Babištvo je usposobiti strokovnjaka, diplomirano babico/diplomiranega babičarja za delo v ginekologiji in reproduktivnem zdravstvenem varstvu: predporodne, obporodne in poporodne ravni. Visokošolski strokovni študijski program Babištvo temelji na dejavnostih babic, ki jih predpisujejo sektorske direktive EU, načelih evropskega visokega šolstva (Bolonjski deklaraciji), Zakonu o visokem šolstvu RS, potrebah populacije, upošteva pa tudi sodobne trende razvoja stroke in predvidene potrebe v prihodnosti, dosedanje delo in izkušnje babic ter drugih zdravstvenih delavcev na obravnavanem področju, smernice SZO o varovanju in pospeševanju zdravja (cilji SZO za 21. stoletje) in pobude profesionalnih organizacij (International Confederation of Midwives – ICM, European Association of Midwives –EMA, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester – babic).
Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Delovna terapija je usposobiti strokovnjaka, ki bo razumel človekovo delovanje pri skrbi za samega sebe, na produktivnem področju in področju prostega časa, v kontekstu okolja. Diplomant delovne terapije je sposoben samostojne izvedbe delovnoterapevtskega procesa, kritičnega razmišljanja in analitičnega reševanja problemov, razume osnove raziskovalnega dela in pomen le-tega za razvoj stroke, pozna delovanje zdravstvenega in socialnega sistema v Sloveniji. Predmetnospecifične kompetence, ki jih diplomanti pridobijo s programom, omogočajo takojšnjo uspešno vključitev v delovni proces tudi na podlagi pridobljenih znanj iz menedžmenta, medosebnih interakcij in sposobnosti skupinskega dela.
Cilj študijskega programa je oblikovanje diplomanta, ki bo sposoben uporabe teoretičnih znanj pri razvijanju, vzdrževanju in obnovi gibanja ter funkcijskih sposobnosti zdravih ljudi in ljudi z omejenim, prizadetim ali okvarjenim gibanjem in/ali funkcijsko sposobnostjo zaradi bolezni ali poškodbe v vseh starostnih obdobjih. Diplomant je sposoben samostojno opravljati delo pri načrtovanju, organiziranju, vodenju, izvajanju in nadziranju fizioterapevtskega procesa na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Tako široko področje delovanja zahteva poleg razumevanja in poznavanja nastanka, razvoja in posledic takih stanj tudi poznavanje metod ocenjevanja funkcij telesnih sistemov, razumevanje dobljenih podatkov in na osnovi teh ustrezno izbiro in pravilno uporabo fizioterapevtskih postopkov.
Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Laboratorijska zobna protetika je usposobiti strokovnjake na vseh področjih dentalne tehnologije. Poleg vsebin iz strokovnega tehnološkega področja so vanj vključene tudi vsebine, ki razvijejo ustrezen sodoben pristop do pacienta in do odnosa pri ustvarjanju njegove stomatoprotetične restavracije. Laboratorijska zobna protetika je veja zdravstva, pri kateri sta tehnologija in doktrina v zadnjih letih zelo napredovali. Osnovni tim v zobozdravstvu sestavljata zobozdravnik, ki opravlja klinični del posegov v ustni votlini, in inženir zobne protetike, ki opravi tehnološki del, ob upoštevanju veljavne zakonodaje in moralno-etičnih meril, katerih vsebina je enaka za vse izvajalce zdravstvenega varstva. Diplomant laboratorijske zobne protetike zna povezovati teoretično znanje iz različnih področij s praktičnimi izkušnjami pri delu za paciente. Obvlada teoretično in praktično znanje za samostojno opravljanje dela v interdisciplinarnem timu pri izvajanju načrtovanja in izvedbe ustrezne zobne restavracije, ob tem pa zna tudi ocenjevati in zadovoljevati pacientove potrebe ob upoštevanju načel profesionalne etike. Zna voditi in organizirati lastno delo ter organizirati delovni proces v zobnem laboratoriju in se je sposoben vključevati v raziskovalno delo na svojem poklicnem področju.
Diplomanti ortotike in protetike so delavci zdravstvene stroke, ki opravljajo tehnične postopke diagnosticiranja neposredno na pacientu. Diplomanti imajo primerno osnovno znanje iz zdravstvenih predmetov, ki jim omogoča boljše razumevanje najpogostejših znakov osnovnih patoloških procesov, ki se lahko pojavijo v razvojni dobi, pri odraslih in v starosti. Diplomanti morajo poleg slovenskega poznati vsaj en jezik Evropske unije, in sicer terminologijo svoje stroke za izmenjavo osnovnih informacij. Ortotik in protetik zna zdravstveno razmišljati in inženirsko pristopiti k reševanju problemov. Pri svojem delu povezuje pridobljeno medicinsko tehnično znanje in ga zna uporabiti tako v preventivi kot v praksi in izdelavi tehničnih pripomočkov.
Diplomant visokošolskega strokovnega študijskega programa Radiološka tehnologija je strokovnjak na vseh treh področjih radiološke tehnologije (diagnostična in intervencijska, nuklearnomedicinska in radioterapevtska tehnologija), ki lahko samostojno opravlja poklic. Delo diplomiranega inženirja radiološke tehnologije ni samostojno, ampak timsko delo, ki ga v osnovni enoti sestavljata zdravnik specialist radiolog in diplomirani inženir radiološke tehnologije. Zdravnik je odgovoren za klinični del radiološkega posega, inženir pa za tehnološki del. Diagnostična in intervencijska tehnologija obsega klasično rentgensko slikanje skeleta, prebavil, sečil in rodil, prsnih organov, računalniško tomografijo, magnetnoresonančno tomografijo in interventne radiološke posege.
Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega je usposobiti strokovnjaka, diplomirano medicinsko sestro/diplomiranega zdravstvenika, za delo na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege temelji na dejavnostih diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov, ki jih predpisujejo sektorske direktive EU, na načelih evropskega visokega šolstva (Bolonjski deklaraciji), Zakonu o visokem šolstvu RS, potrebah populacije, upošteva pa tudi sodobne trende razvoja stroke in predvidene potrebe v prihodnosti, dosedanje delo in izkušnje diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov ter drugih zdravstvenih delavcev na obravnavanem področju, smernice SZO o varovanju in pospeševanju zdravja (cilji SZO za 21. stoletje) in pobude profesionalnih organizacij (International Council of Nurses – ICN, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije).
Temeljni cilj programa je diplomantu podati znanje, veščine in miselnost za delovanje na higienskem, epidemiološkem in zdravstveno-ekološkem področju s ciljem usposobiti ga za obvladovanje higienskih procesov v delovnem in bivalnem okolju ter za varovanje človeka pred škodljivimi vplivi okolja, za varovanje okolja pred škodljivimi posegi človeka in izboljšanje kakovosti okolja za človekovo zdravje in blaginjo. Diplomant ima znanja iz znanstvenih in teoretičnih osnov stroke, zna povezati teorijo in prakso, sposoben se je vključiti v raziskovalno delo na svojem področju, zna reševati probleme v ožjih in širših kontekstih, zna povezovati znanje in razumevanje na profesionalen način, sposoben je analize, sinteze, obvladovanja in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov pri higiensko-tehničnih, epidemioloških, zdravstveno-ekoloških in socialno-medicinskih dejavnostih, sposoben je pridobivati, upravljati in kritično presojati informacije in profesionalno sklepati, sposoben se je samostojno odločati, pozna strokovno terminologijo, sposoben je raziskovanja v vzgoji in izobraževanju pri sanitarnem inženirstvu in zna komunicirati s strokovnjaki iste in drugih strok.